Spletna stran TMS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. S potrditvijo in nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Sprejmi | Več o tem
Delavnice na vaši šoli
Od decembra do marca lahko izvedemo naše zanimive in poučne delavnice tudi na vaši šoli!
       
Informacije Dogodki Spletni vodnik Za šole in skupine Utrinki Zbirke Izdelki Kontakti DOSTOPNOST
Dogodki - Dnevi elektrotehnike
TMS, Bistra pri Vrhniki

8. maj 2018 ob 09:00, 9. maj 2018 ob 09:00, 10. maj 2018 ob 09:00, 11. maj 2018 ob 09:00, 13. maj 2018 ob 11:00

Za skupine so obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Dnevi elektrotehnike, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL bodo potekali  od torka, 8. 5., do petka, 11. 5., med 9.00 in 13.00 in v nedeljo, 13. 5. 2018, med 11.00 in 18.00.  v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci Fakultete za elektrotehniko UL bodo predstavili interaktivne eksperimente s področja najsodobnejših tehnologij. Na ta način boste pobližje spoznali različna področja elektrotehnike in multimedije ter preizkusili sodobno tehnologijo, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko.

Dnevi elektrotehnike 2017

 V nedeljo, 14. 5. 2017, vas ob 14.00 vabimo na predavanje prof. dr. Matjaža Mihelja z naslovom Robotske asistenčne tehnologije in koncept robotskega invalidskega vozička.
"Sodobne tehnologije omogočajo osebam z motnjami gibanja izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti in s tem boljšo kakovost življenja. Gibalne funkcije je mogoče povrniti ali nadomestiti z robotskimi rešitvami, kot so robotske proteze ali eksoskeleti, oziroma s funkcionalno električno stimulacijo, ki umetno aktivira mišice ohromelih okončin. Učinkovito mobilnost prizadetih oseb pa omogočajo električni invalidski vozički. Robotske tehnologije pa ne le izboljšujejo kvaliteto življenja prizadetih oseb, ampak omogočajo tudi zdravim osebam izvajanje fizično zahtevnejših nalog. Kot primer robotske asistenčne tehnologijo bo podrobneje predstavljen koncept robotskega invalidskega vozička, ki omogoča električno mobilnost in premagovanje najpogostejših urbanih ovir, kot so klančine in stopnice. Na svetovnem prvenstvu Cybathlon, ki spodbuja in promovira razvoj učinkovitih rešitev za pomoč invalidnim osebam in je potekalo 8. oktobra 2016 v Zürichu v Švici, je ekipa Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z vozičkom uspešno premagala vse ovire in se po času uvrstila na zmagovalni oder."

V Galeriji si oglejte utrinke z letošnje prireditve.

  V letu 2017 bodo na ogled sledeče demonstracije:

  • Obarvajmo magnetno polje
  • Miš na nagib
    Nagib predmeta glede na tla izmerimo z uporabo libele. Z libelo izmerimo, v kateri smeri je središče zemlje tako, da nam libela pokaže, kam vleče gravitacijska sila. V eksperimentu je uporabljena elektronska libela, s katero izmerimo nagib miši glede na smer središča zemlje in z izmerjenim krmilimo kurzor miške na računalniku. Naklon objekta v prostoru glede na tla lahko merimo z uporabo libele. Libela pomeri, v katero smer kaže zemeljski pospešek - kam vleče gravitacijska sila. V eksperimentu je uporabljena elektronska izvedenka libele - triosni pospeškometer. Z uporabljenim pospeškometrom lahko merimo pospešek v treh, med sabo pravokotnih smereh. Če je pospeškometer pri miru, le ta meri le zemeljski pospešek, razstavljen na tri smeri. Iz izmerjenega lahko izračunamo, kakšen je nagib naprave glede na tla. S tem podatkom pa krmilimo kurzor miške na računalniku.

  • Avtonomni mobilni sistem Pioneer v povezavi z očali Oculus Rift
  • Silna glava
    Ena izmed metod za merjenje sila je merjenje z uporovnimi lističi in merilnim mostičem. Obiskovalci se bodo lahko preskusili v poskusu merjenja sile. Lahko bodo neusmiljeno pritiskali glavo junaka iz Vojne zvezd in si ogledali časovni potek sile svoje roke.
     
  • Možganska telovadba
    Elektroencefalografija (EEG) izkorišča merjenje električne aktivnosti človeških možganov. Običajno gre za merilne instrumente z več elektrodami, ki so postavljene na glavo. V poskusu bo prikazana najenostavnejša oblika EEG merjenja z eno elektrodo. Obiskovalci bodo lahko z aktivnostjo svojih možganov dvignili žogo v zrak.
     
  • Robotski voziček Cybathlon
  • Lebdenje železne krogle v magnetnem polju
    Elektromagnetna sila na kroglo je odvisna od toka skozi elektromagnet. Da krogla miruje, mora biti sila elektromagneta v ravnovesju s silo teže krogle. Njen položaj v magnetnem polju zaznavamo s svetlobnim merilnim sistemom (LED dioda in fototranzistor). Regulacijsko vezje primerja želeni in dejanski položaj krogle ter posledično povečuje oziroma zmanjšuje električni tok skozi navitje elektromagneta.
  • Biološka povratna vezava
    Namen biološke povratne je izboljšanje gibanja v različnih okoliščinah. Z brezžičnimi senzorji gibanja zajamemo podatke o gibanju. Pridobljene podatke prenašamo prek komunikacijskega omrežja ter jih obdelujemo v realnem času. Na osnovi rezultatov obdelave uporabnika prek slušnega kanala med samim gibanjem obveščamo o uspešnosti oziroma o morebitnih napakah. Biološka povratna vezava pomaga pri doseganju boljših rezultatov in hitrejšem učnem procesu. Pri konkretnem eksperimentu uporabnik poskuša kontrolirano premakniti pametni telefon z vgrajenim pospeškometrom med dvema označenima lokacijama pri čem se oslanja zgolj na povratno informacijo, ki jo sprejema prek slušnega kanala.
  • Vsi na kolo ... za elektriko!
    Električno kolo lahko z ustreznim elektronskim pretvornikom spremenimo v mikro elektrarno in oddajamo električno energijo v omrežje.
  • Optično vlakno – ali veš kako deluje?
    Optično vlakno je zgrajeno iz jedra, po katerem potuje svetloba, in plašča, ki omejuje svetlobo na jedro. Dodatno ga ščiti obloga, ki varuje vlakno pred poškodbami. Razširjanje svetlobe po vlaknu temelji na fizikalnih zakonitosti popolnega odboja, do katerega pride na meji med jedrom z večjim in plaščem z manjšim lomnim količnikom. Optična vlakna se uporabljajo v telekomunikacijah, kjer nadomeščajo bakrene vodnike. Bistvene prednosti se nanašajo na veliko prenosno zmogljivost, majhne izgube in odpornost na elektromagnetne motnje iz okolice. Na tabli s svetlovodnim eksperimentom lahko opazujemo in bolje razumemo fizikalne lastnosti v optičnem vlaknu.
  • Zvočna tarča
    Optično povezavo je mogoče vzpostaviti tudi v praznem prostoru. Najstarejši zgled za takšno zvezo so dimni signali, ki hkrati odkrivajo slabosti takšnih komunikacij: majhna zmogljivost zveze, občutljivost na motnje in na pogoje razširjanja svetlobe v ozračju. Domet prostozračne optične zveze je zato precej boljši sredi jasne noči kot podnevi v megli. S pojavom ustreznih svetlečih diod in sprejemnih fotodiod so postale prostozračne optične zveze zelo zanimive predvsem za komunikacije na krajših razdaljah do nekaj deset metrov (daljinsko upravljanje, brezžične slušalke...). Vzpostavitev optične povezave v praznem prostoru lahko na zanimiv način opazujemo s pomočjo zvočne tarče.
  • Usmerjeni zvočnik Acuspade  
    Zvok z visoko frekvenco je pri isti velikosti zvočnika bolj usmerjen kot zvok z nizko frekvenco. Zvočnik Acuspade za usmerjeni zvok je sestavljen iz množice majhnih ultrazvočnih oddajnikov, in oddaja zvok frekvence 40 kHz. Zvok s tako visoko frekvenco je zelo usmerjen, vendar je izven slišnega območja človeka. Pri širjenju zvoka skozi zrak se na vsakem delu poti del energije zvoka izgubi – pretvori se v toploto. S tem se zrak segreje in razširi. Če spreminjamo jakost ultrazvoka, se bo spreminjala tudi velikost izgub v zraku in s tem gretje zraka. Zaradi gretja in ohlajanja se zrak na poti ultrazvoka rahlo širi in krči. Če velikost ultrazvoka spreminjamo z običajnim avdio signalom, se zrak v snopu ultrazvoka širi in krči skladno z avdio signalom, kar zaznamo kot običajen zvok.
  • Video igra - delitev nalog med strojno in programsko opremo
    Na razvojnih sistemih s programirljivim vezjem preizkušamo računalniške algoritme in
    delitev nalog med programsko opremo in namensko strojno opremo. Na demonstraciji bo
    razvojna plošča z vezjem Zynq, s katerim naredimo celoten sistem v enem integriranem vezju.
    Prikazali bomo računalniško igrico, kjer je del grafičnih funkcij narejen v namenski strojni
    opremi.
     
  • Dom na dotik
    IOT - "Internet of Things" je trenutno ena od najhitreje rastočih panog v svetu, katere cilj je povezati vse naprave v svetovni splet. Ena od tovrstnih rešitev je tudi upravljanje naprav v hiši. Sistem, ki ga predstavljamo, krmili žaluzije, ogrevanje, prezračevanje in ostale porabnike v hiši prek svetovnega spleta. Sistem sestavljajo Linux strežnik, na katerega so povezani krmilniki, ki krmilijo posamezne naprave in odčitavajo podatke senzorjev. Sistem so razvili študentje Fakultete za elektrotehniko.
  • RTV Virtualni studio
    Virtualni studio je v video produkciji zelo popularen in tudi množično uporabljan. Danes je s pomočjo digitalnih tehnik možna uporaba različnih vrst studiev. Pri enostavnih enobarvno ozadje samo zamenjamo s statično sliko, pri naprednejših pa lahko nastopajoče postavimo v navidezni, tridimenzionalni prostor. Vsem je skupno enobarvno ozadje (v večini primerov modro ali zeleno), ki ga s pomočjo video mešalne mize izločimo iz slike in nadomestimo z novo »navidezno« sliko. Izziv nastopajočim predstavlja orientacija v prostoru, saj lahko vse, kar se nahaja okrog nastopajočih, vidijo le zrcaljeno na ekranu.
  • RTV prenosi – DVB-T in internet TV
    Prenos signala iz TV studija preko omrežja prizemne televizije (DVB-T) nam omogoča brezžično dostavo vsebin iz ene točke (oddajnika) neomejenemu številu uporabnikov. Za izvedbo prenosa je potrebna veriga omrežnih elementov, ki skrbijo za prenos signala od stekla - do stekla (kamera-zaslon). Ker pa danes najbolj pogosto uporabljane naprave na poti (telefoni, računalniki) nimajo vgrajenih sprejemnikov DVB-T je za te naprave veliko bolj primeren prenos preko IP omrežij, kjer se lahko kvaliteta in resolucija slike prilagaja tako napravi kot omrežju. Skoči v studio in pozdravi prijatelje!
  • HbbTV – Interaktivna TV (glasuj za svojega favorita)
    HbbTV (Hybrid Broadband Broadcast TV) standard povezuje radiodifuzno televizijo in internet na eni napravi in omogoča uporabo dodatnih storitev. Gledaš prenos tekme na televiziji pa si lahko na istem zaslonu ogledaš še podatke o tvojih najljubših igralcih, statistike, posnetke zadekov, ki se nahajajo na internetu. Ali pa med tekmo glasuješ ali staviš na svojega najljubšega igralca kar preko televizije oz daljinskega upravljalnika? Glasuj za svojega favorita!
  • IOS aplikacije (Bicikelj, RTV4D, Komunikator)
    Sodobne interaktivne multimedijske aplikacije nam tako nudijo dostop do mutlimedijskih vsebin in komunikacijo s komerkoli, kjerkoli in kadarkoli. Z aplikacijami Bicikelj, RTV4D in Komunikator se telefon ali tablični računalnik spremeni v napredno multimedijsko napravo, na katerih si lahko v živo ogledamo televzijske programe, poslušamo radio ali beremo zadnje novice (RTV4D). Z aplikacijo Bicikelj najdemo najbližjo postajo, na kateri si lahko izposodimo ali vrnemo kolo, nas vodi v pravo smer in sporoča koliko koles je še na voljo za izposojo. Komunikator pa nam omogoča cenejše telefonske klice v tujini preko internetne povezave, z uporabo vseh funkcionalnosti, ki jih ima sodobni telefon.
  • Sončne celice
    Sončne celice so sestavni del fotonapetostnih modulov in sončnih elektrarn in delujejo kot neposredni pretvorniki sončne energije v električno z največjo gostoto na enoto površine med vsemi obnovljivimi viri. Površje Zemlje doseže skoraj 10.000-krat več sončne energije, kot je človeštvo neposredno porabi. To vodi do domneve, da bo sončna energija prav kmalu postala svetovni primarni vir energije. Izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja. Odpadki in emisije, ki se tvorijo med proizvodnjo, so obvladljivi z uporabo nadzora onesnaževanja. Fotonapetostni sistemi lahko delujejo vrsto let in potrebujejo malo vzdrževanja ali posredovanja po njihovi začetni namestitvi, zato so obratovalni stroški zelo nizki v primerjavi z drugimi viri električne energije. Proizvodnja in poraba energije pri omrežnem fotonapetostnem sistemu sta pogosto na istem mestu, pri čemer se zmanjša izguba pri prenosu energije. V primerjavi s fosilnimi gorivi in jedrskimi viri energije, je bilo zelo malo sredstev za raziskave namenjenih za razvoj sončnih celic, tako da je še veliko prostora za izboljšave. Učinkovitost sončnih celic se stalno povečuje, medtem ko se proizvodni stroški znižujejo. Trenutni izkoristki sončnih celic se gibljejo okrog 20 %, medtem ko eksperimentalne sončne celice že presegajo rekordnih 40 %.


in še marsikaj zanimivega.

 

Dneve elektrotehnike si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Prijava skupin in več informacij: 01 750 66 72, programi@tms.si

V Galeriji si oglejte nekaj utrinkov z Dni elektrotehnike 2015.

 

 

 


   















Števec obiskov spletne strani strani TMS - danes: 6040 / ta mesec: 190803 / skupaj: 12505638
Avtorske pravice © 2017 Tehniški muzej Slovenije. Vse pravice pridržane.
Oblikovanje in izdelava spletne strani: www.kamerad.net

 

Vprašaj nas     
Dogodki v RSS     
TMS na Facebooku    
Prijavi se na e-novice    
e-pošta:
ime:
tip novic: tedenske novice
mesečne novice
obvestila za šole