Projekt A Taste of Europe združuje devet muzejev iz devetih držav (Švedska, Danska, Portugalska, Estonija, Češka, Madžarska, Velika Britanija, Finska in Slovenija). Skupaj smo pripravili razstavo o evropski proizvodnji in potrošnji hrane, ki jo spremlja pester izobraževalni program.  Razstava izpostavlja nacionalne razlike in podobnosti, spremembe skozi čas ter klimatske in okoljske probleme. Namen je spodbuditi razpravo o hrani, dediščini, okolju, proizvodnji in vsakdanji uporabi, še posebej med mladimi v Evropi. Razstava je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri do 3. 12. 2012. 

Domača stran projekta: http://www.atasteofeurope.eu/

O projektu:

A Taste of Europe – zakaj jemo, tako kot jemo?

Projekt A Taste of Europe vključuje devet evropskih muzejev (s Švedske, Finske, Škotske, Madžarske, Estonije, Slovenije, Danske, Češke in Portugalske). Financira ga EU Culture Programme, njegov koordinator pa je Museum of Work (Muzej dela) s Švedske. Cilj projekta je narediti razstavo o evropski proizvodnji in potrošnji hrane, ki bo osvetlila vprašanje: Zakaj jemo, tako kot jemo?

Proizvodnja hrane je bila – in ostaja – temeljna dejavnost vseh človeških skupnosti. V preteklosti in danes je vir veselja in borbe ter upanj in groženj, povezanih z ideali in resničnostjo. V sodobni evropski družbi sta postali proizvodnja in potrošnja hrane tesno povezani z eksistencialnimi, etičnimi in zdravstvenimi vprašanji. Podnebne spremembe, okoljski razvoj, trajnostni vidik, 'naravna' hrana, vzreja živali, genetski inženiring in neenakosti na nacionalni, evropski in globalni ravni, se pogosto znajdejo v središču javnih razprav o hrani. Omenjeni problemi postajajo vse pomembnejši tudi za evropske državljane v njihovem vsakdanjem življenju in potrošnji.

Cilj projekta A Taste of Europe je z osvetlitvijo nacionalnih razlik in podobnosti, sprememb skozi čas ter podnebne in okoljske problematike spodbuditi medkulturni dialog o hrani, dediščini, okolju, proizvodnji in vsakodnevni potrošnji.

Ciljna skupina projekta so mladi Evropejci, ki predstavljajo pravi izziv. Zato je ena osnovnih nalog projekta oblikovanje izobraževalnih dejavnosti, primernih za mlade ljudi in tesno povezanih s pripravo razstave. 

Devet zgodb skupaj 

Vsak muzej se je osredotočil na prehrambeni izdelek, ki je posebnega pomena za državo, ter njegovo proizvodnjo in potrošnjo. Muzeji so izbrali naslednja živila:

med: Slovenija; mleko: Švedska; pšenica: Madžarska; svinjina: Danska; pivo: Češka; krompir: Estonija; kruh: Finska; ribe: Škotska; oljčno olje: Portugalska

Vsak muzej pripoveduje zgodbo lastne države in pri tem je kot izhodišče uporabil izbrano živilo. Devet nacionalnih zgodb, ki temeljijo na zgodovinskih virih, fotografski dokumentaciji, intervjujih z ljudmi, zaposlenimi v živilskem sektorju, in potrošniki, gospodarskimi statistikami in podatki o vplivih na okolje, so se združene v skupni razstavi, ki jo je pripravil koordinator projekta, muzej s Švedske. Pri oblikovanju nacionalnih zgodb so vsi muzeji izhajali iz skupnih vprašanj, ki osvetljujejo:

• zgodovinske spremembe: sodobna/tradicionalna proizvodnja in potrošnja
• vidike spola in moči v produkciji in potrošnji
• nacionalni pomen živil z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika, zgodovinska in sodobna družba
• okoljske vidike, kot so onesnaženje, genski inženiring in krajinski vplivi.

Ena razstava z devetimi različicami

Razstavni prostor s površino 120 m2 je sestavljen iz dveh delov:

1)    Krovno zgodbo, ki izriše splošno sliko o poljedelskem razvoju v Evropi z vidika modernizacije, industrializacije in globalizacije. Izpostavlja splošne trende v Evropi in osvetljuje razlike ter nepričakovane podobnosti med državami. Nacionalne zgodbe iz posameznih držav ponazarjajo primere v okviru krovne zgodbe. Krovni del razstave je zgrajen na Švedskem in prikazan v vseh muzejih.

2)    Lokalni del (pribl. 20 m2, narejen in prikazan v posameznih muzejih). Razstava vsebuje tudi razširjeno zgodbo o nacionalni proizvodnji, ki jo je pripravil vsak posamezen muzej. V tem delu razstave  je uporabila vsaka država predmete, filme in drugi material, s katerim dodatno ponazori svojo nacionalno zgodbo.

Tehniški muzej Slovenije je dodatni del razstave Naj medi! namenil medu, njegovi proizvodnji in potrošnji ter pomenu in varstvu čebel. V nadaljevanju lahko preberete povzetke lokalnih delov razstav, ki ne bodo razstavljeni na razstavi v Sloveniji. Besedila so v angleškem jeziku.

• mleko: Švedska
• pšenica: Madžarska
• svinjina: Danska
• krompir: Estonija
• kruh: Finska
• ribe: Škotska
• oljčno olje: Portugalska
• pivo: Češka
• med: Slovenija

Krovna zgodba je narejena v devetih kopijah in hkrati prikazana v vseh sodelujočih muzejih. Skupna otvoritev razstave, ki bo odprta v pomladnih in poletnih mesecih, je bila  26. 1. 2011, v TMS v Bistri pa bo 1. 3. 2011.

Mladi Evropejci – kako jih privabiti?

Da bi privabili mlade, so v okviru projekta oblikovane tudi izobraževalne dejavnosti, interaktivni elementi in načini za spodbujanje dialoga med učenci v različnih državah. Mlade želimo spodbuditi, da bi prispevali k razstavi. Eden od načinov je, da smo jih povabili k fotografiranju značilnih situacij prehranjevanja in iz fotografij smo oblikovali na razstavi galerijo. Fotografije ponazarjajo razlike in podobnosti med državami, pa tudi spodbujajo razmišljanje o navadah prehranjevanja in izbirah. Za osnovne šole smo pripravili tudi natečaj Naj obrok ter za srednje šole natečaj Naj strip.

Glede na izbor strokovne komisije bomo na natečaju Naj obrok podelili: dvema šolama kuhanje s kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom na vaši šoli, štiri pakete knjig Tehniške založbe Slovenije, tri ročne sesalnike Candy Hoover ter tri pakete katalogov Tehniškega muzeja Slovenije. Izbrali  bomo tudi jedilnik, ki bo v času trajanja projekta v ponudbi Gostilne Bistra. Z veljavno muzejsko vstopnico lahko pri izbranem jedilniku uveljavite 10% popust. Popust NE velja za brezplačne in skupinske  muzejske  vstopnice.

Za sodelovanje se zahvaljujemo:

Rezultati projekta?

Z vprašanji o proizvodnji in potrošnji hrane se projekt loteva žgočih tem, ki so izjemno pomembne za sodobno evropsko vsakdanje življenje in identiteto.

Projekt bo prispeval h globljemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na proizvodnjo in potrošnjo hrane – na ravni posameznika in družbe. Povečal bo tudi razumevanje nacionalnih podobnosti in razlik. Upamo, da bomo z osvetlitvijo teh vprašanj v kulturnih oblikah in s stalnim dialogom s partnerji-raziskovalci, kulturnimi delavci, družbenimi organizacijami in javnostjo razvili ustvarjalne načine predstavljanja omenjenih problemov z drugačnih zornih kotov in vidikov. Upamo, da bo osvetlitev izbir in odnosov evropskih potrošnikov v zvezi s hrano dolgoročno prispevala k bolj ozaveščenim in okolju prijaznim načinom proizvodnje in potrošnje hrane.

Eden najpomembnejših in takojšnjih rezultatov projekta je vzpostavitev mednarodnih mrež in dragoceno sodelovanje med evropskimi muzeji in šolami. Upamo, da bo ta projekt spodbudil nadaljnje sodelovanje med našimi muzeji ter šolami oz. razredi, s katerimi smo vzpostavili stik v teku projekta.

Sofia Seifarth
Vodja raziskovanja, Koordinator projekta A Taste of Europe
Muzej dela, Švedska

Preberite končno poročilo projekta (v angleškem jeziku)

Projekt podpirajo:

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.