Osrednji del te doslej najbogatejše tovrstne razstave tvori opisna in slikovna predstavitev njunega življenja in letalskega dela. Zanimiv in obsežen opis dopolnjuje bogato fotografsko gradivo, katerega precejšen del je tudi v barvah.
Da bi si obiskovalec mogel jasneje predstavljati okoliščine in pomembnost njunih dosežkov, je razstava opremljena s prikazom značilnosti goriškega okolja v njunem času, podan je tudi vpogled v letalska prizadevanja in dosežke pionirskih letalcev v Franciji in drugod. Poleg teh vsebin lahko na razstavi vidimo tudi dva modela letal Rusjanov (EDA 2 in EDA 5), model v naravni velikosti letalskega motorja Anzani, kakršnega sta ga vgrajevala v svoja goriška letala ter rotacijski motor, podoben tistemu, ki je bil na letalu s katerim se je Edvard Rusjan januarja 1911 v Beogradu smrtno ponesrečil. Razstavljeno je tudi orodje in prikazan delavniški ambient v kakršnem sta delala.

Zamisli za letala Rusjanov so izhajale iz časopisov in revij, morda tudi iz kakšne od prvih letalskih knjig. Izkazalo se je, da sta že leta 1909 lahko v Gorici gledala tudi dokumentarni film o Blèriotovem letu čez Rokavski preliv. Morda je bilo takih dokumentarcev tudi še več. Znanja o lesarski tehnologiji, ki je bila še dolga leta temelj letalske gradnje, sta si brata Rusjan v očetovi sodarski delavnici verjetno nabrala dovolj. Sod je namreč izdelek iz lesenih letev, ki skoraj nima ne ravnih ne pravokotnih stranic, izdelan brez žebljev ali vijakov tako natančno, da ne pušča.
 
Tehnološki dosežki so po svoje tudi izraz kulture okolja, v katerem nastanejo. So odraz novih zamisli ter znanja in poguma, da se jih uresniči. Običajno so nastajali tam, kjer je bilo koncentrirano znanje in denar, najpogosteje v velikih mestih.
V začetku 20. stoletja se goriška ni mogla meriti s Parizom, Dunajem ali Milanom po številu šol, gledališč ali industrijskih obratov. Komaj takrat je dobila železnico in tramvaj, nastajali so šele prvi novi industrijski obrati. A goriška je imela pogum, izjemno delavnost in iznajdljivostjo družine Rusjan, katere sinova Edvard in Josip sta, tako kot njuni vrstniki iz velikih mest, hlepela po višavah. Bila sta morda pomanjkljivo tehnično izobražena in z res skromnimi finančnimi možnostmi, a sta imela zamisel. Poiskala sta znanje in se potrudila tako, da jima je z medsebojnim sodelovanjem to tudi uspelo, prej kot številnim drugim. Včasih je za tehnološki napredek odločilna predvsem podjetniška zagnanost.
 
Ideja bratov Rusjan, da bi izdelovala letala, je bila še pomembnejša kot sta si lahko onadva predstavljala. V tej tekmi je bil takrat odločilen vsak dan, vsak uspešen ali neuspešen let. Zelo hitro je v to igro vstopil mednarodni kapital, ki si je izdelovalce izbiral med tistimi, ki so mu nudili zanesljivejša jamstva za uspeh.