|
V Berlin se do konca leta 2010 vračata kopiji Benzovega patentiranega motornega vozila in Daimlerjevega motornega kolesa. Obe kopiji je Nemški tehniški muzej Berlin posodil Tehniškemu muzeju Slovenije leta 1998 za razstavo ob 100. obletnici prihoda prvega Codellijevega avtomobila v Ljubljano. 
Razstavljeni vozili, ki se vračata v Berlin Gottlieba Daimlerja in Wilhelma Maybacha štejemo med izumitelje prvih motornih vozil in pionirje avtomobilske industrije. Njuna plodna izumiteljska pot na področju motornih vozil se je pričnela že v obdobju med leti 1876 in 1878, ko je bil Daimler vodja proizvodnje, Maybach pa vodja konstrukcijskega biroja v Ottovi tovarni motorjev Deutzer Gasmotorenfabrik. Po letu 1882, ko sta zapustila tovarno Deutz, sta začela razvijati manjši in lažji motor, ki bi bil uporaben tudi za pogon vozil in bi za svoje delovanje uporabljal hlapljivo tekoče gorivo. Tri leta kasneje sta izdelala primeren enovaljni pokončni motor prostornine 264 cm3, moči 0,5 KS, ki je tako kot njegovi predhodni preizkusni prototipi zaradi svoje oblike dobil ime "Standuhr" - stoječa ura. Še isto leto sta ga vgradila v enosledno vozilo, izdelano iz lesa, nekakšnega predhodnika motornega kolesa.  Nemški izumitelj in podjetnik Karl Benz je po študiju tehnike delal kot konstruktor v številnih podjetjih, dokler ni leta 1871 v Mannheimu odprl svoje mehanične delavnice. Načrtoval je gradnjo motornega vozila iz elementov lahkih konstrukcij, kakršne so se uporabljale pri proizvodnji koles ter primernega pogonskega stroja. Ker je bil Ottov štiritaktni motor patentno zaščiten, je leta 1876 pričel z razvojem lastnega dvotaktnega motorja z notranjim izgorevanjem. Prototip je bil izdelan ob koncu leta 1879. Leta 1882 je Karl Benz z družabniki ustanovil tovarno motorjev Gasmotorenfabrik Mannheim AG, vendar pri njih ni naletel na razumevanje za razvoj motornega vozila. Temu projektu se je lahko posvetil šele leto kasneje kot solastnik novega podjetja Benz&Co., Rheinische Gasmotorenfabrik. Pri razvoju avtomobila se je srečal s podobnim vprašanjem kot Daimler in Maybach, kako ob potrebnih zmogljivostih zmanjšati težo in dimenzije motorja. Ker bi bila konstrukcija primernega dvotaktnega motorja za vgradnjo v vozilo prezahtevna, je Benz svojemu vozilu namenil štiritaktni motor s površinskim vplinjačem, ki ga je izdelal leta 1885. V primerjavi z Daimler-Maybachovim je Benzov motor prostornine 1000 cm3, moči 0,88 KM in z manj ugodnim razmerjem med močjo in težo, po zasnovi bolj spominjal na stabilne motorje tistega časa. Še istega leta je Benz vgradil ta motor na trikolesno vozilo, ki je po svoji konstrukciji spominjalo na kolesa, ga preiskusil in januarja leta 1886 patentiral. Kopiji sta na ogled le še do oktobra 2010 . Nato ju bomo vrnili v Berlin. |