Spletna stran TMS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. S potrditvijo in nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Sprejmi | Več o tem
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE
>> Slikovna verzija strani TMS SL EN DE IT HR SR RU 
 
velikost črk: povečaj pomanjšaj
ozadje: temno svetlo
 
MENU:
DOMOV
Informacije
Dogodki
Spletni vodnik
Za šole in skupine
Utrinki
Zbirke
Izdelki
Kontakti
Projekt ICYDK
 

Vprašaj nas

TMS na Facebooku

Prijavi se na e-novice
e-pošta:

ime:

tip novic:
tedenske novice
mesečne novice
obvestila za šole
  Razglednice s področja kmetijstva

Razglednice s področja kmetijstva   (tekstovna verzija)

Zbirka razglednic na temo kmetijstva (poljedelstvo, živinoreja, hmeljarstvo, čebelarstvo, kovaštvo, mlinarstvo) obsega 144 razglednic in tri dopisnice. Razglednice prikazujejo predvsem različna dela na polju (spravilo sena, oranje itd.), kmetijske stroje in naprave, kmečko prebivalstvo, kmetijske površine, delovne živali (prašiče, konje), kastriranje žrebcev, tečajnike podkovske šole, kovačije, mline in mlinarje pri delu.  

Predstavljamo štiri razglednice s področja kmetijstva:

  • Parna lokomobila
  • Plug s konjsko vprego
  • Čebelnjak na Brezjah
  • Žetev

PARNA LOKOMOBILA

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica parne lokomobile
Kratek opis vsebine razglednice: Šest fantov na lokomobili (konec 19. ali začetek 20. stoletja)
Klasifikacija: Kmetijstvo - poljedelstvo
Inventarna številka: 800:LJU;0003929
Čas uporabe: Prva polovica 20. stoletja
Izvor: Ni podatka
Mere: a=13,8 cm; b=8,8 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica parne lokomobile 1. stran  

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno - bela razglednica je pravokotne podolgovate oblike dolžine 13,8 cm in višine 8,8 cm. Vsa oglišča razglednice so zaobljena.
Na sredini razglednice je lokomobila: leseno – kovinski premični parni stroj. Zavzema večino površine razglednice. Ima štiri kolesa. Vsako kolo ima 12 špic oz. naper. Sprednji kolesi sta za približno tretjino manjši od zadnjih. Na skrajni desni strani lokomobile je podij, to je dvignjen prostor.

Na levi strani lokomobile je gonilnik s parnim kotlom. Na sredini je pogonsko kolo s šestimi naperami, v katerega je vpet jermen za prenos gibanja. Pogonsko kolo ali gonilnik je za približno petino večje od zadnjih koles lokomobile.

Na zadnjem delu lokomobile je krmilo, ki poteka po diagonali desno navzgor in v višini pasu sega v prostor nad podijem. Krmilo je sestavljeno iz volana in kovinske cevi, ki prenaša gibanje.

Na lokomobili stoji 6 delavcev. En stoji na levem sprednjem kolesu. Obrnjen je v desno. Trije stojijo na lokomobili za parnim strojem in gledajo proti nam. Dva stojita na podiju in tudi gledata proti nam. Delavec, ki stoji na levi strani podija z rokami drži volan lokomobile. Oblečeni so v temnejše hlače in svetlejše srajce. Pokriti so s čepicami, ki po obliki spominjajo na poštarske čepice.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

LOKOMOBILA. Lokomobila je prevozni parni stroj, ki je v preteklosti služila večinoma za pogon kmetijskih delovnih strojev, najpogosteje mlatilnic. V uporabi so bile od srede 19. stoletja do konca prve svetovne vojne, ko so jih nadomestili traktorji. Glavni sestavni deli lokomobile so parni kotel, parni stroj in nosilno ogrodje z voznimi kolesi. Večji del lokomobile zavzema parni kotel. Parni stroj je sorazmerno majhen in je nameščen na vrhu kotla. Od vztrajnika se gonilna moč lokomobile prenaša preko jermena na delovni stroj.

[Viri: Irena Marušič, kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije, oddelek kmetijske mehanizacije.]
 

**

PLUG S KONJSKO VPREGO

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica pluga s konjsko vprego
Kratek opis vsebine razglednice: Plug s konjsko vprego v bližini Škofje Loke
Klasifikacija: Kmetijstvo - poljedelstvo
Inventarna številka: 800:LJU;0003934
Čas uporabe: 20. stoletje
Izvor: Ni podatka
Mere: a=13,9 cm; b=8,8 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica pluga s konjsko vprego 1. stran  

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno bela ležeča razglednica je dolga 13,9 cm in široka 8,8 cm. Tri stranice, zgornjo, levo in spodnjo, obkroža bel rob širine približno 5 mm. Ob desni stranici je bel rob, širok je približno eno šestino celotne dolžine razglednice. Na njem je napis »Bei  Bischoflack.«  Razglednica prikazuje oranje njive s konjsko vprego.

Na spodnjem delu razglednice poteka od leve proti desni utrjena pot. Nad njo se na srednji tretjini razglednice razprostira polje. Na polju, tik ob utrjeni poti, je plug s konjsko vprego. Vzporeden je s potjo, obrnjen je v desno. Ob plugu stoji ženska. Oblečena je v temnejšo obleko brez rokavov, pod katero ima belo bluzo. Čez obleko ima zavezan predpasnik. Pokrita je z belo ruto, ki je zavezana pod brado. Obrnjena je v desno. 

V spodnjem levem kotu je lesen voz. Obrnjen je pravokotno na pot. Zadaj, ob njegovi desni strani se nanj naslanja v klobuk pokrit moški. Oblečen je v temne hlače in belo srajco. Na skrajni levi strani razglednice je del kozolca. Podprt je s štirimi daljšimi lesenimi drogovi.

Na sredini razglednice so po celi njeni dolžini v ozadju drevesa, med njimi stavbe. Za njimi so vidni obrisi gričevja. Na zgornji polovici razglednice je po celi dolžini razglednice nebo.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

ORODJA ZA ORANJE. Preprostejše in starejše orodje, ki se je uveljavljalo po naselitvi Slovanov na našem ozemlju je bilo ralo. Zanj je značilno, da ima simetričen lemež in da zemljo samo razriva, drobi in rahlja. Popolnejše orodje za oranje je plug, ki se je na našem ozemlju začel uveljavljati med 10. in 11. stoletjem. Plug ima nesimetričen lemež in desko, ki  zemljo obrača in drobi. Na prehodu 19. v 20. stoletje so se lesene orne naprave postopoma umikale industrijsko izdelanim železnim plugom. V plug so vpregali živino (večinoma konje in vole), po drugi svetovni vojni  so jih postopoma nadomestili s traktorji.

[Viri: Irena Marušič, kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije, oddelek kmetijske mehanizacije; Bernik, R. Tehnika v kmetijstvu : obdelava tal, setev, gnojenje. Vaje za študente agronomije in zootehnike. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2005.]


**

ČEBELNJAK NA BREZJAH

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica čebelnjaka na Brezjah
Kratek opis vsebine razglednice: Samostanski čebelnjak z latinskim napisom, ki pomeni »Če si pameten, bodi čebela«, torej priden, marljiv (poslano 1935)
Klasifikacija: Kmetijstvo - čebelarstvo
Inventarna številka: 800:LJU;0003930
Čas uporabe: Sredina 1. polovice 20. stoletja
Izvor: Ni podatka
Mere: a=8,6 cm; b=13,7 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica čebelnjaka na Brezjah 1. stran  

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno-bela pokončna razglednica je visoka 13,7 cm in široka 8,6 cm. Vse štiri stranice so obrobljene je z belim robom širine približno 2 mm. Prikazuje samostanski čebelnjak na Brezjah.

Na spodnjem delu razglednice je zelenjavni vrt. Nad njim je na desni strani čebelnjak. Vidita se njegova sprednja in desna stran. Na sprednji strani ima panje. Nad panji je napis: »SI SAPIS, SIS APIS!«. Čebelnjak ima nad sprednjo stranjo nadstrešek. Tik ob njem, na desni strani je letni paviljon za čebele.

Na levi strani razglednice, na njeni drugi četrtini stoji frančiškanski menih. Obrnjen je proti nam. S svojo levo roko drži kamniti napajalnik, ki se nahaja na njegovi levi, na sredini razglednice.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

A. Ž. (Alberti-Žnidaršičev) PANJ. Čebelarja I. Alberti in A. Žnidaršič sta zasnovala nov, za naše razmere prikladnejši tip panja, ki se ga je prijelo ime Alberti-Žnidaršičev panj, na kratko A Ž panj.

[Viri: Humek, M. Čebelar in sadjar z Rake : Martin Humek (1870-1943). Ljubljana: Orbis, 2013.]


**

ŽETEV

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica žetve
Kratek opis vsebine razglednice: Žetev pšenice s koso in povezovanje v snope (poslano 1931) 
Klasifikacija: Kmetijstvo - poljedelstvo
Inventarna številka: 800:LJU;0003935
Čas uporabe: Sredina 1. polovice 20. stoletja
Izvor: Ni podatka
Mere: a=13,8 cm; b=9 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica žetve 1. stran  

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Barvna ležeča razglednica je dolga 13,8 cm in visoka 9 cm. Prikazuje žetev pšenice s koso in povezovanje v snope.

Na spodnjem delu razglednice je pšenično polje. Na njem je devet ljudi, fotografiranih med žetvijo pšenice.

Diagonalno iz spodnjega desnega kota proti tretjini levega roba razglednice je pšenica že požeta. Ob levem robu razglednice na pokošenem delu polja stoji moški. Obrnjen je s hrbtom proti nam. Oblečen je v dolge hlače, okrog pasu ima zavezan predpasnik, čez ramena pa mu segajo naramnice. Na glavi ima pokrivalo. Pšenico žanje s koso, ki ima na kosišču prestrezni okvir. Desno od moškega, na sredini požetega dela polja, je pod pravim kotom sklonjena ženska. Obrnjena je v desno pod kotom 45 stopinj. Čez oblačila ima zavezan predpasnik. Na glavi ima rdečo ruto, zavezano za tilnikom. V rokah drži snop žita. 

Za nepokošenim delom žita je na desni strani razglednice polkrožno oblikovan pokošeni del. Ob njem so razporejene tri ženske. Prva na desni stoji, v rokah drži snop pšenice. Na sredini razglednice, točno nad sklonjeno žensko v ospredju, sta še dve, prav tako sklonjeni. Za njimi na pokošenem delu polja stoji četrta ženska. Koso s prestreznim okvirjem ima obrnjeno z rezilom navzgor in jo drži za rezilo. 

Na sredini polja v ozadju se vidi še tri žanjce. V ozadju je viden ozek zelen pas, za njim gozd in gričevje.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

ŽETEV. Tja do 19. stoletja sta bila kosa in srp edino žetveno orodje. Na razglednici moški kosijo s kosami, ženske pa  za njimi pobirajo žito in ga vežejo v snope. Pri žetvi uporabljajo kose za košnjo žit.

KOSA ZA KOŠNJO ŽIT. Kosa za košnjo žit mora biti krajša, s širšim in močnejšim rezilom kot za košnjo krme, saj so žitna stebla debelejša in trša kot pri travah. Tudi zamahi kosca pri košnji žit so močnejši, saj je način košnje drugačen kot pri travah, žita se izpodrezuje, kosec pa stoji blizu levega roba redi.

Kosišče pri »žitni kosi« je opremljeno s prestreznim okvirjem, ki preprečuje, da pokošeno žito ne pade čez kosišče. Prestrezni okvir je sestavljen iz močne letve, ki je navpično pritrjena na koncu kosišča pri kosi, v letev pa je vdelanih nekaj močnih lesenih ali kovinskih zob, včasih pa so pritrdili tudi žične ali žimnate mreže. Naprava ima od letve v smeri kosišča izpeljana še dva loka iz palic, ki sta vdelana v kosišče, vse skupaj tako sestavlja nekakšno ograjo. Zobata ali mrežasta ograja nad koso prestreza pokošeno žito, ki se zato naslanja na stranski oporni lok in se obenem s koso stoje pomika do konca redi, kjer ga kosec položi na tla. Od spretnosti kosca in od prestreznega okvirja je odvisno ali nastanejo pri košnji lepi snopi, ali pa pada žito na vse strani. Preprostejšo različico prestreznega okvirja je včasih predstavljala navadna, močnejša veja, očiščena listja.

[Viri: Bernik, R. Tehnika v kmetijstvu : obdelava tal, setev, gnojenje. Vaje za študente agronomije in zootehnike. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2005; Kosa. Wikipedia. (2014). Pridobljeno 21. 12. 2014 s spletne strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kosa.]

 

**

POVEZAVE:

Zbirka razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije   (tekstovna verzija)

O predstavitvi izbranih razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije slepim in slabovidnim   (tekstovna verzija)

Razglednice:

 


na vrh / top
 
Števec obiskov spletne strani strani TMS
danes: 17007 / ta mesec: 607090 / skupaj: 17460713
info@tms.si
Avtorske pravice © 2018 Tehniški muzej Slovenije. Vse pravice pridržane.
Oblikovanje in izdelava spletne strani: www.kamerad.net