70 let TMS2021-12-03T08:43:41+02:00
  • TMS 70 LET LOGO

Tehniški muzej Slovenije letos praznuje 70. rojstni dan.  3. aprila 1951 je bila v Uradnem listu LRS št. 14. objavljena Uredba o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije.

Obletnico obeležujemo:

V petek, 13. 3. 2021, je Pošta Slovenije izdala razglednično dopisnico, ki obeležuje 70. obletnico ustanovitve Tehniški muzej Slovenije. Preberi več…

KRATKE ZGODBE VELIKIH PREDMETOV – IZBOR 70 predmetov iz zbirk TMS
 70 dni do našega 70. rojstnega dne, 3. 4. 2021, smo vsak dan na družbenem omrežju Facebook predstavili en predmet iz naših zbirk.

(Za ogled večje fotografije predmeta kliknite na sliko.)

IZVENKRMNI MOTOR TOMOS LAMO foto Blaz Zupancic 1.) IZVENKRMNI MOTOR TOMOS LAMO 05K
Enovaljni dvotaktni motor, zračno hlajen, prostornine 49 ccm, moč okoli 1,5 kW (2 KM). Agregat izhaja iz licenčnega mopeda Colibri (Puch MS 50). Gre za prvi tip Tomosovega serijskega izvenkrmnega motorja. Inv. št: 800:LJU;0005692; leto izdelave: 1963; mere: D = 62 cm, Š = 30 cm, V = 104 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Motorji iz Kopra.
Foto: Blaž Zupančič
ROCNA TISKARSKA PRESA IDEAL foto Nada Zgank in Domen Pal 2.) ROČNA TISKARSKA PREŠA “IDEAL”
Litoželezna tiskarska preša s horizontalno tiskovno površino podjetja A. Hogenforst iz Leipziga (Nemčija). Gre za izvorno obliko tiskarske preše, ki se od Gutenberga naprej ni bistveno spreminjala. Preša je bila prvotno v lasti Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, kasnejše tiskarne Ljudska pravica, od katere jo je okoli l. 1980 odkupil grafični oblikovalec, umetnik in grafik Julijan Miklavčič (1934–2007), ki jo je uporabljal za tiskanje umetniške grafike. Inv. št: 800:LJU;0002913; leto izdelave: okoli 1920; čas uporabe: 1920–2007; mere: D = 195 cm, Š = 96 cm, V = 196 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
MIKALNIK foto Neza Renko 3.) MIKALNIK
Mikalnik s pokrovčki je l. 1909 izdelalo francosko podjetje Alzaška družba strojnih konstrukcij. Deloval je v Predilnici Litija. Mikalnik je pomemben stroj v tehnološkem postopku izdelave preje iz prediva. Njegova naloga je, da predivo zrahlja do posameznih vlaken, jih izravna in delno usmeri, odstrani najkrajša vlakna in nečistoče ter nastalo kopreno vlaken preoblikuje v pramen. Inv. št: 800:LJU;0001949; leto izdelave: 1909; mere: D = 310 cm, Š = 180 cm, V = 180 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Neža Renko
ROCNA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA STROWGER foto Blaz Zupancic 4.) ROČNA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA STROWGER
Prva avtomatska centrala v Jugoslaviji. Postavljena je bila na glavni pošti v Ljubljani in v začetku povezovala 500 naročnikov. Preden so jo l. 1981 vzeli iz obratovanja in jo podarili Muzeju pošte in telekomunikacij, je povezovala 2.000 naročnikov. Inv. št: 800:LJU;0003076; leto izdelave: 1927; mere: D = 390 cm, Š = 40 cm, V = 285 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Blaž Zupančič
MEDVED foto Dragan Arrigler 5.) MEDVED, SVETOVNI PRVAK
L. 1972 ga je v snežniških gozdovih uplenil nemški lovec. Takratne oblasti so trofejo razglasile za naravni spomenik in onemogočile izvoz dragocenega plena. Leto kasneje je bil na svetovni lovski razstavi v Torinu razglašen za svetovnega prvaka. To je pomenilo, da je bil dotlej največja trofeja medveda, kar so jih kdaj prikazali na svetovnih lovskih razstavah. Leto ulova: 1972; na ogled v TMS v Slovenskem lovskem muzeju.
Foto: Dragan Arrigler
TRAKTOR KOLESNIK foto Blaz Zupancic 6.) TRAKTOR KOLESNIK
Traktor kolesnik IMT Rakovica je eden najpogostejših kmetijskih traktorjev. Glavna pomanjkljivost traktorja je bila v tem, da ni imel pogona vseh štirih koles, temveč samo zadnjih. Traktorju so bili za delo v gozdu dodani: vitlo za privlačevanje hlodovine, naletna deska in poravnalna deska ter varnostna kabina. Inv. št: 800:LJU;0000178; mere D = 370 cm, Š = 195 cm, V = 233 cm; na ogled v TMS v Bistri na gozdarskem oddelku.
Foto: Blaž Zupančič
OMARA ZA SHRANJEVANJE MOKE IN KRUHA foto Blaz Zupancic 7.) OMARA ZA SHRANJEVANJE MOKE IN KRUHA
Lesena omara, imenovana tudi marajna, se je uporabljala za shranjevanje moke in kruha. Ob strani ima 5 manjših in spodaj 2 večja predala. Osrednji, največji del omare, ima lesena vrata z okroglo odprtino za zračenje. Izhaja z območja Dolenjske. Inv. št: 800:LJU;0002669; čas uporabe: konec 19. st.–sredina 20. st.; mere D = 108 cm, Š = 50 cm, V = 164 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Peka kruha.
Foto: Blaž Zupančič
MESALNA MIZA foto Neza Renko 8.) MEŠALNA MIZA
Izdelana je bila po načrtih Rudija Omote v Iskri za naročnika Radio Ljubljana. Je prvi tovrsten proizvod na svetu, pri katerem so uporabili tehnologijo integriranih vezij. Novost so bili tudi parametrični filtri. Pri projektu sta sodelovala še Emilija Soklič in dr. Marko Jagodič.
Radio Ljubljana je mizo kupil 1. 6. 1981. Do 1984 so jo uporabljali v reportažnem avtu, nato pa v Ojačevalnici 11 do 2009.
Inv. št: 800:LJU;0004250; leto izdelave: 1981; mere D = 157 cm, Š = 82 cm, V = 125; hranimo v Depojih državnih muzejev v Pivki.
Foto: Neža Renko
DIZELSKI MOTOR TAM V1Z11L foto Blaz Zupancic 9.) DIZELSKI MOTOR TAM V1Z11L
Enovaljni dizelski motor TAM – prototip, brez zaganjača. Služil je inštitutu tovarne pri razvoju dizelskih motorjev. Nahajal se je v prostorih nekdanje Delovne organizacije TAM Maribor, TOZD Raziskave in razvoj.
Inv. št: 800:LJU;0006234; leto izdelave: okoli 1965; mere: D = 80 cm, Š = 67 cm, V = 102 cm; na ogled v TMS v Bistri v oglednem depoju industrije gospodarskih vozil.
Foto: Blaž Zupančič
REPRODUKCIJSKA KAMERA foto Blaz Zupancic 10.) REPRODUKCIJSKA KAMERA
Lesena kamera, tehta okoli 80 kg, z dvema objektivoma: 480 mm in 360 mm ter steklenim rastrom 48 1/cm, premera 37 cm. Format kamere je 40 x 50 cm. Kamera izvira iz repro-fotografskega oddelka na Geodetskem inštitutu Slovenije. Repro kamera je bila glavna tehnična naprava za izdelavo tiskanih predlog v tiskarstvu in ena od številnih vrst kamer za fotografiranje. Pomembna je tako za področje tiskarstva kot fotografije.
Inv. št: 800:LJU;0001037; čas izdelave: 1920–1930; mere: D = 180 cm, Š = 73 cm, V = 160 cm; hranimo v Depojih državnih muzejev v Pivki.
Foto: Blaž Zupančič
POSTNA VRECA foto Nada Zgank in Domen Pal 11.) POŠTNA VREČA
Uporabljali so jih za prevoz poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu. Vreča ima na zgornjem robu zakovice in usnjen pas s ključavnico. Pritrjena je na lesene gare. PTT Ljubljana je Muzeju pošte in telekomunikacij l. 1992 podarila tri platnene vreče s PTT logotipom in napisom “LJUBLJANA 61200”.
Inv. št: 800:LJU;0001974; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; mere: D = 55 cm, Š = 105 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
MONGA foto Neza Renko 12.) MONGA
Lesena naprava za hladno likanje sukna in raševine je bila v muzej prenesena iz majhne obrtniške suknarne ob reki Libiji na Lepi Njivi pri Mozirju, v kateri je njen tedanji lastnik Ivan Keber vse do l. 1951 valjal sukno. Sestavljena je iz ravnalnega dela (pod, valji, zaboj s kamenjem) in pogonskega dela (vreteno, zobnik z 32 zobmi). Zaboj s kamenjem se je s prenosom sile gibal sem in tja ter pritiskal na sukno, navito na valje pod zabojem, da se je poravnalo.
Inv. št: 800:LJU;0001601; čas uporabe: 19. st.–1.pol. 20. st.; mere D = 500 cm, Š = 520 cm, V = 260 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Neža Renko
KRIZAK foto Dragan Arrigler 13.) KRIŽAK
Ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah, s katero so lovili v počasi tekočih vodah. Tak način ribolova je bil do konca 2. svetovne vojne običajen na Dravi, Muri, Krki in Savi. Danes je tak način ribolova prepovedan. Na ogled v TMS v Bistri na ribiškem oddelku.
Foto: Dragan Arrigler
MOTORNI VLACILEC GNEZDOV IZVLEK foto Blaz Zupancic 14.) MOTORNI VLAČILEC “GNEZDOV IZVLEK”
Sestavljata ga šasija in motor nekdanjega športnega avtomobila iz l. 1925 znamke SPA. Avtomobil je bil najprej predelan v dostavni avto za zelenjavo, nato pa ga je l. 1932 Štefan Gnezda iz Idrije odkupil in predelali so ga v žični žerjav. Dodali so reduktor in lesen vitel na verižni pogon, na katerega se je navijala ali odvijala vlačilna jeklenica žičnega žerjava. Gnezdov žični žerjav je obratoval v gozdni proizvodnji do l. 1964.
Inv. št: 800:LJU;0000122; poreklo predmeta: Italija; mere D = 511 cm, Š = 179 cm, V = 140 cm; na ogled v TMS v Bistri na gozdarskem oddelku.
Foto: Blaž Zupančič
STANT ZA PODKOVANJE GOVEDA foto Blaz Zupancic 15.) ŠTANT ZA PODKOVANJE GOVEDA
Štant za podkovanje so kovači uporabljali pri podkovanju goveda ter pri negi in oskrbi kopit. Izdelal in uporabljal ga je izučeni kovač na ljubljanski podkovski šoli, Anton Šparenblek iz Cerknice.
Inv. št: 800:LJU;0000130; čas uporabe: 1920–1960; mere D = 390 cm, Š = 130 cm, V = 265 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Podkovska kovačija.
Foto: Blaž Zupančič
ELEKTRICNI GENERATOR foto Dragan Arrigler 16.) ELEKTRIČNI GENERATOR
Električni generator je eden od dveh enakih, ki sta delovala v Bornovi hidroelektrarni Puterhof v Jelendolu pri Tržiču. Generator je proizvajal enosmerni tok z močjo 15kw. Elektrarna je pričela z delovanjem l. 1895, služila je predvsem pogonu žag in razsvetljavi dvorca.
L. 1957 je muzej odkupil od Gozdnega obrata Tržič električni del elektrarne, ki poleg omenjenih dveh generatorjev obsega še regulator vodnih zapornic in razdelilno ploščo. Elektrarna je eden najstarejših ohranjenih eksponatov s področja elektrifikacije Slovenije.
Inv. št: 800:LJU;0004597; leto izdelave: 1892; izdelano v tovarni Kremenetzky Mayer, Dunaj; mere D = 137 cm, Š = 98 cm; V = 90 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pozor, elektrika!
Foto: Dragan Arrigler
DIZELSKI MOTOR V PREREZU foto Blaz Zupancic 17.) DIZELSKI MOTOR V PREREZU
Štirivaljni vrstni dizelski motor z neposrednim vbrizgom TAM v prerezu. Uporabljali so ga v študijske namene in za prezentacije pri razvoju in izpopolnjevanju dizelskih motorjev. Nahajal se je v prostorih nekdanje Delovne organizacije TAM Maribor, TOZD Raziskave in razvoj.
Inv. št: 800:LJU;0006230; leto izdelave: okoli 1975; mere: D = 116 cm, Š = 80 cm, V = 20 cm; na ogled v TMS v Bistri v oglednem depoju industrije gospodarskih vozil.
Foto: Blaž Zupančič
SERIOGRAF foto Blaz Zupancic 18.) SERIOGRAF AGFA I A
Profesionalni kopirni stroj za hitro izdelovanje kopij fotografij pri rdeči luči v foto temnici nemškega proizvajalca AGFA Seriograf I A. Električna naprava z nožnim pedalom je samostoječa. Fotografska naprava je bila last Mihe Maurija, predvojnega fotografa in premožneža z Vrhnike, ki jo je tudi uporabljal.
Inv. št: 800:LJU;0002965; leto izdelave: 1935; mere: D = 63 cm, Š = 61 cm, V = 124 cm; hranimo v tiskarskem depoju v TMS v Bistri.
Foto: Blaž Zupančič
POSTNA MIZA S SORTIRNO OMARICO foto Nada Zgank in Domen Pal 19.) POŠTNA MIZA S SORTIRNO OMARICO
Sestavljena je iz dveh delov: pisalne mize s petimi predali in zgornje sortirne omarice z devetnajstimi predelki. V uporabi je bila pri družini Razinger, ki je v 19. stoletju vodila poštno postajo v Podkorenu.
Inv. št: 800:LJU;0001871; čas uporabe: 2. polovica 19. stoletja; mere D = 138 cm, Š = 85 cm; V = 134 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
VALHE foto Neza Renko 20.) VALHE
Stope za valjanje sukna na vodni pogon so bile v muzej prenesene iz majhne obrtniške suknarne ob reki Libiji na Lepi Njivi pri Mozirju, v kateri je njen tedanji lastnik Ivan Keber vse do l. 1951 valjal sukno. Sestavljene so iz valjalnega dela (dve kladivi, hrastova klada, korito) in pogonskega dela (vodno kolo, vreteno). Sukno so zložili v korito, ga polili z vročo vodo in težka kladiva so tolkla po njem toliko časa, da se je enakomerno zgostilo.
Inv. št: 800:LJU;0001602; čas uporabe: 19. st.–1.pol. 20. st.; mere D = 350 cm, Š = 430 cm, V = 250 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Neža Renko
GOZDARSKI TRAKTOR GOSENICAR FIAT 7065 foto Blaz Zupancic 21.) GOZDARSKI TRAKTOR GOSENIČAR FIAT 70/65
Za slovenske gozdove je spravilo lesa s pomočjo traktorjev goseničarjev izredno pomembno, ker to narekujejo geografske razmere gozdnatega gorskega sveta, kjer traktorji kolesniki ne bi zmogli prevoziti naklonov obstoječih gozdnih vlak.
Inv. št: 800:LJU;0005751; leto izdelave: 1985; čas uporabe: 1985–2018; izvor: Italija; mere D = 360cm, Š = 150 cm, V = 200 cm; na ogled v TMS v Bistri na gozdarskem oddelku.
Foto: Blaž Zupančič
DELUJOCI MODEL LOKOMOBILE foto Nada Zgank 22.) DELUJOČI MODEL LOKOMOBILE
Delujoči model parne lokomobile je v 20. letih 19.stoletja izdelal ključavničar in strojevodja Ivan Žagar. Izdelava je potekala kar 4 leta, pri tem sta mu pomagala brata Franc, ki je bil po poklicu strugar, in Anton, ki je bil livar. V času IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma, 15. 8.–25. 8. 1924, je bil model lokomobile ves čas v pogonu in pritegnil pozornost številnih obiskovalcev. Za to priložnost je g. Žagar nameraval izdelati tudi model mlatilnice, ki bi jo poganjala omenjena lokomobila, vendar te želje ni uspel uresničiti. Predmet je postal del muzejske zbirke l. 1989.
Inv. št. 800:LJU;0002690, čas izdelave: 1920–1924; izvor: Ljubljana; mere: D = 92 cm, V = 73 cm, Š=46 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pogoni v kmetijstvu.
Foto: Nada Žgank
ROBOT ROKI foto Dragan Arrigler 23.) ROBOT ROKI
Razvit je bil na Fakulteti za elektrotehniko UL in izdelan v orodjarni tovarne Iskra. Uporabljali so ga v proizvodnji električnih števcev v Iskri kibernetiki, ki je bila določena kot ekskluzivni proizvajalec in dobavitelj električnih števcev za vso Jugoslavijo. Izdelali so 7 primerkov. V muzeju smo robota prvič predstavili javnosti na prireditvi Dnevi elektrotehnike.
Inv. št: 800:LJU;0007229; čas izdelave: 1987; mere D = 108 cm; Š = 84cm; V = 125 cm; na ogled v TMS v Bistri na občasni razstavi Robot.si.
Foto: Dragan Arrigler
LOS foto Jaka Blasutto 24.) TROFEJA LOSA
Je posebnost zbirke Slovenskega lovskega muzeja. Kot navdušeni lovci, so jo v dar prejeli člani družine Galle, ki je bila do konca 2. svetovne vojne lastnik gradu Bistra. Trofeja obiskovalce že več desetletij “pozdravlja” na prehodu med lesarskim oddelkom in grajsko kapelo.
Čas uporabe: začetek 20. st.; izvor: Kanada, na ogled v TMS v Bistri.
Foto: Jaka Blasutto
AVTOMOBIL BMW 750IALi foto Blaz Zupancic 25.) OSEBNI AVTOMOBIL BMW 750IAL SERIJE 7 OKLEPLJENE IZVEDBE
Je bil izdelan po naročilu v tovarni BMW. Poganja ga 12 valjni motor prostornine 4988 cm3, moči 220kW (300KM). Kupilo ga je Ministrstvo za zunanje zadeve RS za potrebe veleposlaništva v Republiki Hrvaški in BiH. S tem avtomobilom je povezan tudi poizkus atentata na slovenskega veleposlanika na letališču v Sarajevu jeseni 1995, ki pa zaradi oklepljenega vozila ni utrpel poškodb. Po vojni v BIH je avtomobil služil za potrebe MZZ v Izraelu, od koder so ga julija 2005 s kontejnerjem pripeljali v Ljubljano.
Inv. št: 800:LJU;0003062; leto izdelave: 1992; mere: D = 502 cm, Š = 184 cm, V = 140 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi protokolarnih vozil.
Foto: Blaž Zupančič
SLAMNIKARSKA STISKALNICA foto Darko Gostisa 26.) SLAMNIKARSKA STISKALNICA
Ročna stiskalnica za dokončno oblikovanje klobukov iz slame in polsti je bila izdelana v Tönniesevi strojni tovarni in livarni v Ljubljani okoli leta 1900. Uporabljali so jo v tovarni Univerzale Domžale, kjer so stiskalnice delovale do sredine 90. let 20. stoletja.
Inv. št: 800:LJU;0003143, mere: D = 195 cm, Š = 150 cm, V = 158 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Darko Gostiša
KOSILNICA ZA TRAVO AMERIKANKA foto Blaz Zupancic 27.) KOSILNICA ZA TRAVO “AMERIKANKA”
Ročno vodljiva motorna kosilnica za košenje trave izhaja iz ZDA, zato so ji pri nas pravili tudi amerikanka. Model True Master je proizvod podjetja Dille and Mcguire, motor pa podjetja Briggs and Sratton. Pred prihodom v muzej so jo uporabljali v Ljubljani.
Inv. št: 800:LJU;0007480; leto izdelave: 1953; čas uporabe: druga pol. 20. stol; mere: D = 144 cm, Š = 67 cm, V = 41 cm; hranimo v depoju v TMS v Bistri.
Foto: Blaž Zupančič
POSTNI FICKO foto Blaz zupancic 28.) POŠTNI “FIČKO”
Osebne avtomobile Zastava 750, ki jih je jugoslovanska tovarna Crvena zastava začela izdelovati po Fiatovi licenci konec 50. let 20. stoletja, so uporabljali za službena vozila, npr. policaji, gasilci in vozniki AMZS. Kot dostavno vozilo so ga množično uporabljali tudi poštarji. Leta 1992 je PTT podjetje Kranj avto podarilo Muzeju pošte in telekomunikacij.
Inv. št: 800:LJU;0007690; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; izvor: Kragujevac, Jugoslavija; mere: D = 322 cm, Š = 138,5 cm, V = 141 cm; na ogled v oglednem depoju v Soteski.
Foto: Blaž Zupančič
REGISTRSKA BLAGAJNA NATIONAL foto Leja Kolenc 29.) REGISTRSKA BLAGAJNA NATIONAL model 92
Izdelana je bila ob prehodu iz 19. v 20. stoletje v Daytonu (zvezna država Ohio, ZDA). Blagajna ima polno tipkovnico s 45 tipkami, ki omogočajo vnos števil od 0 do 999,99. Registrske blagajne so bili enostavni mehanski računski stroji, ki so izvajali samo eno računsko operacijo, seštevanje, ob koncu delovnega dne pa so izračunale in zabeležile skupno vsoto prodanega blaga. Njihov namen je bil preprečiti krajo gotovine s strani zaposlenih. Ob začetku njihove bolj množične uporabe se je prvič pojavil še danes aktualni slogan “Vzemi račun”. Blagajna je vsak nakup zabeležila na papirnat trak, kupec pa je dobil natisnjen račun z vrednostjo nakupa, serijsko številko nakupa in imenom prodajalne. Muzej jo je odkupil leta 1973.
Inv. št: 800:LJU;000491; čas izdelave: 1898–1908; mere: D = 62 cm, Š = 42 cm, V = 65 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Leja Kolenc
SKIBOB DVOSED foto Jaka Blasutto 30.) SKIBOB DVOSED
V prvih desetih letih obratovanja je »Elan« izdelal skoraj 17.000 lesenih skirojev s koleščki. Slednji so bili zaradi svoje preprostosti, nizke cene in lahkega vzdrževanja izjemno priljubljeno otroško prevozno sredstvo na poti v šolo ter za prosti čas. Skirojevo snežno različico so poimenovali skibob. Slednji so bili leseni, kovinski ali kombinirani. Izdelali so tudi manjše število skibobov dvosedov, pri katerem so zaradi obremenitev uporabili vezan les.
Inv. št: 800:LJU;0004336; čas uporabe: 1958–1970; mere: D = 185cm, Š = 65cm, V = 84cm; na ogled v muzeju tovarne Elan v Begunjah na Gorenjskem.
Foto: Jaka Blasutto
ROCNA STAVNICA foto Nada Zgank in Domen Pal 31.) ROČNA STAVNICA
Je omara s številnimi predali, ki vsebuje črkovno gradivom za knjigotisk. Uporabljali so jo v Črkostavnem oddelku Tiskarne Delo v Ljubljani, od koder smo jo tudi dobili.
Inv. št: 800:LJU;0000138; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; mere: D = 370 cm, Š = 73 cm, V= 160; na ogled v TMS v Bistri na stalni razstavi Zapisana beseda: Tiskarstvo na Slovenskem.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
KIP SVETEGA HUBERTA foto Dragan Arrigler 32.) KIP SVETEGA HUBERTA
Kip sv. Huberta, zavetnika lovcev, stoji na dvorišču nekdanjega samostana in gradu Bistra. Leta 1846 ga je izdelal dunajski kipar Adam Rammelmeyer in je bil last grofa Harnoncourt-Unverzagta. Iz cinka ga je ulil Karl Mohrenbergz. Kip so najprej prenesli v grad Ponoviče pri Litiji, nato v Bistro pri Vrhniki. Čas izdelave: 1846; izvor: Avstrija; na ogled na dvorišču TMS v Bistri.
Foto: Dragan Arrigler
GASILSKI AVTOMOBIL TAM PIONIR PI 561 foto Leja Kolenc 33.) GASILSKI AVTOMOBIL TAM PIONIR PI-561
Gre za prvi serijski tip avtomobila, ki so ga izdelovali na ozemlju današnje Slovenije. Po drugi svetovni vojni ga je izdelovala Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) po češki licenci Praga. Gasilsko izvedbo nadgradnje so izdelali v Novi Gorici. Poganja ga 6 valjni vrstni ter 4 taktni bencinski motor prostornine 3468 cm3, moči 52kW (70 KM). Vozilo so uporabljali pri PGD Stična do leta 1977. Ko je odslužilo svojemu namenu, so ga v društvu zgledno ohranjali še naprej, vse do 1997, ko so ga podarili muzeju.
Inv. št: 800:LJU;0003060; leto izdelave 1957; mere: D = 624 cm; Š = 207 cm, V = 214 cm; na ogled v TMS v Bistri v oglednem depoju gospodarskih vozil.
Foto: Leja Kolenc
RAZTEZALNIK foto Nada Zgank 34.) RAZTEZALNIK
Izdelali so ga leta 1970 po licenci Zinser v tovarni Krušik v Valjevu (Srbija). Do leta 1998 je obratoval v Tekstilni tovarni Tabor v Mariboru. Raztezalnik je eden izmed strojev v predilnem procesu izdelave preje (niti), ki pramene vlaken raztegne in stanjša, rezultat pa je enakomernejši pramen.
Inv. št: 800:LJU;0001346; mere: D = 244 cm, Š = 175 cm, V = 157 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Nada Žgank
TRAKTOR BUBBA foto Nada Zgank 35.) TRAKTOR BUBBA
Traktor je bil izdelan v tovarni Bubba S.A. v Piacenzi v Italiji leta 1920 in je eden prvih izdelkov omenjene tovarne. Hkrati je tudi najstarejši traktor v muzejski zbirki in eden najstarejših ohranjenih traktorjev na Slovenskem. Ima kovinska kolesa, saj so pnevmatike začeli uporabljati v 30. letih 20. stoletja.
Traktor je zamenjal več lastnikov, ki so ga tudi nekoliko predelali. Ko je odslužil prvotnemu namenu, delu na polju in v gozdu, so ga uporabljali kot zanimivost na pustnih povorkah in na prazniku češenj v Goriških Brdih.
Inv. št: 800:LJU;0006138; čas uporabe: 1920–1982; mere: D = 290 cm, Š = 160 cm, V = 190 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pogoni v kmetijstvu.
Foto: Nada Žgank
ZIGOSNI STROJ PITNEY BOWES foto Stella Cavalleri 36.) ŽIGOSNI STROJ PITNEY BOWES DD-5074
Mehanski stroj na električni pogon, ki so ga uporabljali za avtomatsko žigosanje standardiziranih pisem. V uporabi je bil v Poštno logističnem centru v Ljubljani.
Inv. št: 800:LJU;0007689; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; izvor: Velika Britanija; mere: D = 87 cm, Š = 67 cm, V = 103 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Stella Cavalleri
VRTALNI STROJ 30 foto Jaka Blasutto 37.) VRTALNI STROJ 30
Skonstruirala in izdelala sta ga brata Ivan in Josip Kunaver. Izhajala sta iz izkušenj pri izdelavi manjšega vrtalnega stoja. Ohišje delovnega vretena je iz litega železa. Izdelali so samo dva stroja, enega prodali, drugega pa obdržali v delavnici Janeza Kunaverja v Dravljah. Na razstavi prvega obrtniškega velesejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (leta 1955) je Obrtna zbornica LRS bratoma Ivanu in Josipu Kunaverju podelila za ta stroj diplomo z zlato kolajno.
Inv. št: 800:LJU;0005827; leto izdelave: 1951–1954; mere: D = 65 cm, Š = 73 cm, V = 220cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Mašine za kovine.
Foto: Jaka Blasutto
INDUSTRIJSKI ROBOT GORO 102 foto Jaka Blasutto 38.) INDUSTRIJSKI ROBOT GORO 102
Je plod sodelovanja Instituta “Jožef Stefan” in tovarne Gorenje. Razvit je bil za delo na zahtevnem delovnem mestu barvanja in lakiranja sestavnih delov bele tehnike. Je drugi v seriji robotov, ki so jih razvili na IJS in izdelali v Gorenju, ter je najstarejši ohranjen robot domače izdelave.
Inv. št: 800:LJU;0007230; leto izdelave: 1984; mere: D = 97 cm, Š = 109 cm, V = 190 cm; na ogled na v TMS v Bistri na občasni razstavi Robot.si.
Foto: Jaka Blasutto
ELEKTRICNA NAPRAVA ZA TALJENJE IN VLIVANJE SVINCA foto Nada Zgank in Domen Pal 39.) ELEKTRIČNA NAPRAVA ZA TALJENJE IN VLIVANJE SVINCA V KALUPE
Delovala je v tiskarni Univerze v Ljubljani. S pomočjo te naprave so izdelovali svinčene palice, ki so jih uporabljali pri strojnem stavljenju s stavnim strojem linotype.
Inv. št: 800:LJU;0000118; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; proizvajalec: Elektromehanična delavnica Ivan Kunić, Zagreb; mere: D = 340 cm, Š = 130 cm, V = 135 cm; hranimo v depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
SOKOLARSKA OPREMA foto Jaka Blasutto 40.) SOKOLARSKA OPREMA
Usnjena sokolarska rokavica, okrašena z motivom hrastovih listov in želoda. Na njej je dermoplastika sokola z oglavnico, ki ptici pokriva oči in ušesa. Sokolarjenje je eno izmed najstarejših ohranjenih, najbolj edinstvenih in zahtevnih načinov lova, ki jih je razvil človek. Na naših tleh ga prvič zasledimo že v 12. stoletju. Od leta 2008 je v Sloveniji zakonsko dovoljena oblika lova, leta 2010 pa je bilo sokolarstvo uvrščeno tudi na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Na ogled v TMS v Slovenskem lovskem muzeju.
Foto: Jaka Blasutto
SMUCARSKA VLECNICA TOMOS SV foto Blaz Zupancic 41.) SMUČARSKA VLEČNICA TOMOS SV
Ob prelomu v 70. leta, v obdobju popularizacije smučanja med šolsko mladino in razvoja turizma na deželi, so se v tovarni Tomos lotili razvoja in serijske izdelave lahke prenosne smučarske vlečnice TOMOS SV na vlečno vrv. Poganjal jo je Tomosov enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni stabilni motor UMO06. Vlečna dolžina je po tovarniških podatkih znašala do 150 m, hitrost vleke pa okoli 7km/h. 60% vzpon je lahko premagovala z 1 osebo; pri vzponu 30% je bila kapaciteta okoli 200 oseb na uro. Tržišče je novi izdelek dobro sprejelo in v Tomosu so jih izdelali okoli 500. Večino so prodali na jugoslovanskem trgu, nekaj pa tudi na skandinavskem.
Inv. št: 800:LJU;0005689; leto izdelave: okoli 1965; mere: D = 70 cm, Š = 44 cm, V = 48 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Blaž Zupančič
ZAKARSKE STATVE foto Nada Zgank 42.) ŽAKARSKE STATVE
Izdelal jih je Aleš Oman iz Tržiča. Z njimi tkemo različne vzorčne tkanine, ki jih imenujemo žakarske tkanine. Statve je leta 1805 izumil Francoz Joseph Marie Jacquard in so pomenile veliko prelomnico v proizvodnji tkanin.
Inv. št: 800:LJU;0001956; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; mere: D = 222 cm, Š = 180 cm, V = 283 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Nada Žgank
SKROPILNICA BISERKA foto Nada Zgank 43.) ŠKROPILNICA BISERKA
Vprežna škropilnica na motorni pogon, model Biserka, je bila izdelana v Tovarni poljedelskih strojev v Mariboru leta 1957. Zadnji lastnik jo je pripeljal v muzej iz bližnje Borovnice leta 1989.
Inv. št.: 800:LJU;0002688; čas uporabe: 1957–1989; mere: D = 386 cm, Š = 150 cm, V = 160 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pogoni v kmetijstvu.
Foto: Nada Žgank
HUGHESOV TELEGRAFSKI APARAT foto Nada Zgank in Domen Pal 44.) HUGHESOV TELEGRAFSKI APARAT
Leta 1855 je David Hughes izumil telegraf s tipkovnico, ki je pri oddaji sporočila latinske črke spremenil v Morsejevo abecedo, pri sprejemu pa signal nazaj v latinico. Sistem je bil zelo zanesljiv in je omogočal shranjevanje sporočil.
Inv. št: 800:LJU;0001983; čas uporabe: 1. polovica 20. st.; proizvajalec: Siemens & Halske; izvor: Nemčija; mere: D = 79 cm, Š = 56,5 cm, V = 122 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
SKOBELJNI STROJ foto Dragan Arrigler 45.) SKOBELJNI STROJ – DEBELINKA
Gustav Tonnies je ob koncu 19. stoletja v Ljubljani ustanovil kovinarsko tovarno, ki je izdelovala energetske, lesnoobdelovalne in tekstilne stroje izjemne kakovosti. Zaradi tega ga nesporno uvrščamo med pionirje industrijske revolucije na Slovenskem. Skobeljni stroj, debelinka, je bil eden najpomembnejših lesnoobdelovalnih strojev vsakega mizarja. Zaradi svojega robustnega litoželeznega ogrodja in natančne izdelave vrtljivih delov so bili izredno trajni in so terjali le ustrezno podmazovanje ter ostrenje ali zamenjavo rezil.
Inv. št: 800:LJU;0003103; mere: D = 125 cm, Š = 100 cm, V = 115 cm; na ogled v TMS v Bistri na lesarskem oddelku.
Foto: Dragan Arrigler
ELEKTRICNI GENERATOR MHe BISTRA foto Jaka Blasutto 46.) ELEKTRIČNI GENERATOR MHe BISTRA
Električni generator moči 73,5 kW je proizvajal enosmerni tok napetosti 115V. Izdelan je bil na Dunaju v tovarni EL-IN (Gesellschaft Für Elektrische Industrie A.-G. Wien), nekoč podjetje Franz Pichler & Co. Deloval je v mali hidroelektrarni Bistra od njene izgradnje, leta 1911, do leta 1958.
Inv. št: 800:LJU;0007691; mere: D = 153 cm, Š = 90 cm, V = 98 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pozor, elektrika!
Foto: Jaka Blasutto
OFFSET TISKARSKI STROJ ZA POIZKUSNI TISK KALLE AD 642 foto Nada Zgank in Domen Pal 47.) OFFSET TISKARSKI STROJ ZA POIZKUSNI TISK KALLE AD 642
Manjši tip offset preše, ki je bila v uporabi na oddelku za poizkusni tisk v tiskarni Delo Repro v Ljubljani. Z njo so testirali kvaliteto filmov, ustreznost barv, rastra in drugo. Na tem oddelku so na tanko aluminijasto ploščo pripravili matrico in jo poslali v proizvodnjo, kjer so jo vpeli v boben večjega tiskarskega stroja, da je natisnil naročeno naklado.
Inv. št: 800:LJU;0000245; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; mere: D = 340 cm, Š = 130 cm, V = 135 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
LOKOSTREL foto Jaka Blasutto 48.) LOKOSTREL
Sestavljen je iz loka, ki je pripet na leseno kopito, in posebne naprave za proženje tetive. V Evropi so se luveljavili v 12. stoletju. Sprva so jih izdelovali iz lesa in roževine, kasneje s kovinskimi loki. Največ sprememb in dopolnitev je bilo namenjenih napravi za proženje. Ker je bilo napenjanje tetive naporno, so pri močnejših lokostrelih uporabljali posebne napenjalne škripce. Na lovu so jih uporabljali še dolgo po iznajdbi prvih pušk, saj so bile le-te nezanesljive, njihov hrup in dim pa sta plašila divjad.
Na ogled v TMS v Slovenskem lovskem muzeju.
Foto: Jaka Blasutto
POLNO VZMETENO GORSKO KOLO NASA foto Dragan Arrigler 49.) POLNO VZMETENO GORSKO KOLO NASA
Je izdelek delavnice nekdanjega tekmovalca in izdelovalca jadralnih desk Gorazda Stražišarja, ki se je pozneje popolnoma posvetil gorskemu kolesarstvu. Leta 1988 je začel iz kompozitnih materialov butično izdelovati tudi okvirje gorskih koles, v katere je vgrajeval nadstandardne komponente. Na leto je izdelal le okoli 6 okvirjev (skupaj okoli 45). Leta 2002 je podjetje Elan Bikes Gorazda Stražišarja povabilo k sodelovanju. Kot produktni vodja je prenašal svoje izkušnje v razvoj gorskih koles višjega cenovnega razreda Elan Bikes. Po stečaju tovarne se z razvojem in izdelavo koles ni več ukvarjal.
Inv. št: 800:LJU;0007093; leto izdelave: 1998/99; mere: D = 180 cm, Š = 70 cm, V = 105cm; na ogled v TMS v Bistri na občasni razstavi Tehnika za šport.
Foto: Dragan Arrigler
STATVE ZA TKANJE NA SIBE foto Igor Lapajne 50.) STATVE ZA TKANJE NA ŠIBE
Ročne lesene statve so izdelek neznanega belokranjskega mojstra. Nanje so tkali vzorčne tkanine s pomočjo dveh listov in petih palic (šib). Na šibe so z zankami privezali določene osnovne niti, da so jih nato med tkanjem dvigali kot je zahteval želen vzorec. Statve so eden izmed prvih pridobljenih predmetov tekstilnega oddelka muzeja.
Inv. št: 800:LJU;0002833, čas nastanka: začetek 20. st.; mere D = 160 cm, Š = 126 cm, V = 152 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Igor Lapajne
TRAKTOR STORE 402 foto Blaz Zupancic 51.) TRAKTOR ŠTORE 402
Železarna Štore je pri proizvodnji traktorjev sodelovala z italijanskim velikanom FIAT. Med letoma 1977 in 1984 so izdelovali več tipov traktorjev, ki so bili pri domačih kupcih zelo dobro sprejeti. Traktor na fotografiji ni bil nikoli v uporabi, saj je v muzej prišel neposredno iz proizvodnje.
Inv.št.: 800:LJU;0002761; mere: D = 290 cm, Š = 155 cm, V = 150 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pogoni v kmetijstvu.
Foto: Blaž Zupančič
POSTNO KOLO KRPAN foto Nada Zgank in Domen Pal 52.) POŠTNO KOLO “KRPAN”
Za potrebe Pošte Slovenije ga je razvil in patentiral Kranjčan Matevž Fortuna. Kolo je zelo robustno in ima posebne ojačitve, ki omogočajo obremenitev do 200 kg. V zadnjih letih poštarji prevažajo vedno več pošiljk, katerih teža lahko preseže 50 kg. Kolo so uporabljali na Pošti Slovenije v Ljubljani in ga nato podarili muzeju.
Inv. št: 800:LJU;0002962; čas uporabe: začetek 21. st.; proizvajalec: Cult d.o.o.; mere D = 160 cm, Š = 60 cm, V = 110 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
CEVELJ ALPINA ZA VPENJANJE DRSALKE foto Jaka Blasutto 53.) ČEVELJ ZA VPENJANJE DRSALKE
Tovarna Alpina Žiri je izdelala številne različne modele čevljev za smučarski tek, ki so bili prilagojeni različnim tipom vezi. Posebna zanimivost so čevlji s klasičnimi kovinskimi prečniki na podplatih, ki ustrezajo tekaškim vezem Rottefella, vendar se uporabljajo za podaljšane drsalk Zandstra. Tovrstne čevlje je tovarna Alpina izdelovala predvsem za skandinavske dežele in Kanado, kjer so velike zaledenele vodne površine. Čevlji omogočajo drsanje na daljše razdalje in v primerjavi s klasičnimi drsalkami večjo gibljivost samega stopala.
Inv. št: 800:LJU;0006901; čas uporabe: 1995–2010; mere: D = 40 cm, Š = 10cm, V = 16cm; na ogled v TMS v Bistri na občasni razstavi Tehnika za šport.
Foto: Jaka Blasutto
ELEKTRARNA PUTERHOF JELENDOL foto Neza Renko 54.) ELEKTRARNA PUTERHOF (JELENDOL)
Razdelilna plošča je bila izdelana v tovarni Krementzky Meier na Dunaju. Delovala je v mali hidroelektrarni Puterhof, ki jo je v bližini Tržiča postavil nemški finančnik in poslovnež Julij Born. Poleg sistematičnega uvajanja gospodarjenja z gozdovi je Born poznan tudi po tem, da je v Slovenijo ponovno naselil jelene. Zato so Puterhof leta 1955 preimenovali v Jelendol.
Inv. št: 800:LJU;0004598; leto izdelave: 1892; čas uporabe: 1892–1956; mere D = 298 cm, Š = 85 cm, V = 255 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pozor, elektrika!
Foto: Neža Renko
CILINDRICNI TISKARSKI STROJ FAG CONTROL 525 foto Nada Zgank in Domen Pal 55.) CILINDRIČNI TISKARSKI STROJ FAG CONTROL 525 za poskusni tisk
Je srednje velik tiskarski stroj tega tipa. Prvi je bil izdelan leta 1972 za največji mednarodni strokovni tiskarski sejem na svetu »DRUPA«, ki poteka v Düsseldorfu v Nemčiji, zadnji pa leta 1986. Tiskarski stroj je bil del strojne opreme Tiskarne Delo v Ljubljani.
Inv. št: 800:LJU;0000135; kraj izdelave: Avenches (Švica); mere: D = 242 cm, Š = 96 cm, V = 115 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
LESENA POSODA ZA PRENASANJE RIB foto Jaka Blasutto 56.) LESENA POSODA ZA PRENAŠANJE RIB
Jožef Frandolič, njegova nečakinja in pomočnik so s to posodo v Krnsko jezero prinesli mladice jezerskih zlatovčic. Jožef Frandolič je bil med drugim tudi začetnik vzreje soške postrvi.
Leto izdelave: 1928; čas uporabe: prva polovica 20. st.; na ogled v TMS v Bistri na ribiškem oddelku.
Foto: Jaka Blasutto
CESTNI VALJAR NA PARNI POGON foto Blaz Zupancic 57.) CESTNI VALJAR NA PARNI POGON
Cestni valjar na parni pogon so izdelali leta 1954 v Tovarni strojev in železniških vozil Stanko Paunović v Nišu (Srbija). Uporabljali so ga pri celjskem Cestnem podjetju, nato pa ga je kupil Anton Cizej iz Griž. Po končanem popravilu je z njim kot samostojni podjetnik utrjeval gozdne ceste na Pohorju in dvorišča tovarniških hal. Zbiral je tovrstne delovne stroje, tudi starejših letnikov, in jih ohranjal v delujočem stanju. Niški valjar je leta 1998 prodal muzeju.
Inv. št: 800:LJU;0005631; leto izdelave: 1954; čas uporabe: 1954–okoli 1970; mere: D = 580 cm, Š = 250 cm, V = 280 cm; na ogled v TMS v Bistri pod napuščem dvorane oddelka kmetijske mehanizacije.
Foto: Blaž Zupančič
KROZNI PLETILNI STROJ stroj foto Nada Zgank 58.) KROŽNI PLETILNI STROJ
Industrijski krožni pletilni stroj plete cevasto pletivo. Ima žakarski mehanizem, ki izbira pletilne igle, da pletejo ustrezen vzorec po predvidenem vzorčnem raportu. Ker se stroj vrti stalno v isto smer, plete lahko z veliko hitrostjo. Take stroje so uporabljali v tekstilni tovarni nogavic Tonosa v Savljah v Ljubljani.
Inv. št: 800:LJU;0000216, čas uporabe: sredina 20. st.; mere: D = 100 cm; Š = 100 cm; V = 200 cm; na ogled v TMS v Bistri na tekstilnem oddelku.
Foto: Nada Žgank
SAMOVOZNA LOKOMOBILA foto Blaz Zupancic 59.) SAMOVOZNA LOKOMOBILA “ALLAMVASUTAK-GEPGYARA”
Lokomobile so v preteklosti uporabljali za pogon kmetijskih strojev, največkrat mlatilnic za žito. Za razliko od večine lokomobil, ki so bile prevozne oz. vlečne, je ta samovozna. To pomeni, da se premika z lastnim pogonom. Podatkov o njeni uporabi muzej ne hrani, ker je bila pred prevzemom najdena na odpadu DINOS v Murski Soboti.
Inv. št: 800:LJU;0006139; leto izdelave: okoli 1900; čas uporabe: konec 19. st.–sredina 20. st.; izdelana v državnih delavnicah Magyar Allamvasutak Gepgyar, Budimpešta, mere D = 340 cm, Š = 200 cm, V = 400 cm; na ogled v TMS v Bistri na razstavi Pogoni v kmetijstvu
Foto: Blaž Zupančič
ROCNA TELEFONSKA CENTRALA foto Nada Zgank in Domen Pal 60.) ROČNA TELEFONSKA CENTRALA
Iz omrežja so jo izključili leta 1987 v Jakobskem Dolu kot zadnjo ročno centralo v Sloveniji. Čeprav je bila prva avtomatska centrala pri nas montirana že leta 1927, je avtomatizacija potekala postopno in počasi. Centrale z ročnim posredovanjem so se predvsem v manjših krajih obdržale še zelo dolgo.
Inv. št: 800:LJU;0001453; čas uporabe: 2. polovica 20. st.; proizvajalec: Fabrika TT uređaja Mihajlo Pupin (Beograd); mere D = 46 cm, Š = 35 cm, V = 50 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
MOTORNA ZAGA DRUZBA foto Iko Krasovec 61.) MOTORNA ŽAGA “DRUŽBA«
Na hiter razvoj različnih tipov motornih žag za delo v gozdu v Evropi, ZDA in Kanadi, se je nekdanja Sovjetska zveza odzvala z izdelavo lastnega modela »Družba«. Industrijska izdelava se je pričela po drugi svetovni vojni. Žaga ima klasičen uplinjač s plovcem in premakljiv meč pod kotom 90 stopinj. Njena posebnost je konstrukcijska zasnova ohišja, ki naj bi omogočala bolj ergonomsko držo sekača pri delu, tako pri podžagovanju stoječega debla kot tudi pri prežagovanju ležečih sortimentov lesa.
Inv. št: 800:LJU;0000197; leto izdelave: 1960; mere: V= 49 cm, D= 82 cm, Š= 47 cm; na ogled v TMS v Bistri na gozdarskem oddelku.
Foto: Iko Krašovec
RACUNSKI STROJ FACIT CE1 13 foto Leja Kolenc 62.) RAČUNSKI STROJ FACIT CE1-13
Je na električni pogon in izvaja štiri operacije ter ima dvovrstično desetiško tipkovnico. Zeleno-belo ohišje je delo znamenitega industrijskega oblikovalca Sigvarda Bernardotta, ki je bil potomec švedske kraljeve družine, sin kralja Gustava VI. Adolfa, po materini strani pa pravnuk angleške kraljice Viktorije. Po poroki z žensko iz nižjega družbenega razreda so mu bile odvzete pravice, ki jih je imel kot član kraljeve družine.
Inv. št: 800:LJU;0005089; čas uporabe: 1956–1960; mere: D = 32 cm, Š= 29 cm, V =19 cm; na ogled v oglednem depoju Depojev državnih muzejev v Pivki.
Foto: Leja Kolenc
KNJIGOVESKA STISKALNICA foto Nada Zgank in Domen Pal 63.) KNJIGOVEŠKA STISKALNICA JOSEF ANGER & SÖHNE
Je samostoječa, litoželezna in tehta med 400 in 500 kg. V uporabi je bila v Papirnici Krško.
Inv. št: 800:LJU;0000602; leto izdelave: začetek 20. st.; proizvajalec: Anger & Söhne, Wien (Avstrija); mere: D = 87 cm, Š = 66 cm, V = 205 cm; hranimo v depoju v Kočevju.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
OSTI foto Jaka Blasutto

 

64.) OSTI
Ribiške osti s sedmimi zobmi, ki se končajo z zalustmi. Na uporabo osti pri ribolovu kažejo že prazgodovinske arheološke najdbe. Z vilicami za nabadanje rib so lovili predvsem večje ribe: sulce, some in ščuke. Osti so bile nasajene na zelo dolge kole, s katerimi so bodisi s čolna bodisi z rečnega brega nabadali ribe. Kljub njeni priljubljenosti, gre za eno izmed prvih prepovedanih oblik lova na ribe.
Na ogled v TMS v Bistri na ribiškem oddelku.
Foto: Jaka Blasutto
PROTOTIP IZVENKRMNEGA MOTORJA TOMOS 5 foto Blaz Zupancic 65.) PROTOTIP IZVENKRMNEGA MOTORJA TOMOS 5
Prototip izvenkrmnega motorja zadnje generacije tovarne Tomos z “delovno oznako” 5. Po zasnovi je znatno odstopal od enega najbolj priljubljenih Tomosovih izdelkov v svetu, priljubljene 4. Ob prostornini 102 ccm je na propelerski osi njegova moč znašala 3,5 kW (5 KM). Za razliko od 4 je bil v celoti vodno hlajen. Razvijali so ga v letih 1986–1990. Na trg naj bi prišel leta 1992, vendar je tovarna program izvenkrmnih motorjev opustila in ni dočakala serijske proizvodnje. Muzeju ga je leta 2011 podaril njegov konstruktor, g. Dušan Čebohin.
Inv. št: 800:LJU;0005690; mere: D = 50 cm, Š = 31 cm; V = 120 cm; trenutno v restavratorski delavnici, kmalu zopet na ogled v TMS v Bistri na razstavi Motorji iz Kopra.
Foto: Blaž Zupančič
STATVE ZA TKANJE TAPISERIJ IN TEPIHOV foto Igor Lapajne 66.) STATVE ZA TKANJE TAPISERIJ IN TEPIHOV
Lesene pokončne ročne statve za tkanje tapiserij in tepihov so uporabljali v tekstilni tovarni Dekorativna v Ljubljani. Po naročilu so na ročnih statvah izdelovali gobeline in tapiserije po predlogah slikarjev. Tapiserije, od katerih je vsaka zahtevala od štiristo do tisoč ur dela, so krasile Cankarjev dom, poročne dvorane, razstavne prostore in druge prestižne ustanove.
Inv. št: 800:LJU;0001952; leto izdelave: 1964 ; mere: D = 360 cm, Š = 105 cm, V = 216 cm; hranimo v TMS v Bistri – ni na ogled.
Foto: Igor Lapajne
BALIRKA ZA SLAMO foto Blaz Zupancic 67.) BALIRKA ZA SLAMO
Balirka za slamo je bila izdelana v tovarni A.M.A. (Anonima Macchine Agricole). Stroj nima lastnega pogona. Priključilo se ga je k mlatilnici na mesto, kjer se prestreže slamo na elevator in stisne v balo. Leta 1940 sta jo kupila dva kupca iz okolice Postojne za takratnih 21.500 lir. 50 let kasneje sta jo prodala gospodu iz Moše (Italija). Pri urejanju formalnosti na meji je bilo ugotovljeno, da predstavlja zgodovinsko in tehnično vrednost za našo državo. Zato se je novi lastnik odločil, da jo podari našemu muzeju.
Inv. št: 800:LJU;0002695; čas uporabe: 1930–1990; izvor: Tortona, Italija; mere D = 585 cm, Š = 200 cm, V = 244 cm; na ogled v TMS v Bistri na kmetijskem oddelku.
Foto: Blaž Zupančič
TELEFONSKI APARAT ISKRA ATA 11 foto Stella Cavalleri 68.) TELEFONSKI APARAT ISKRA ATA-11
Kranjska tovarne Iskra je leta 1949 začela izdelovati prve avtomatske telefonske aparate iz bakelita: ATA 1 z ozemljitveno tipko in ATA 2 brez tipke. Šest let kasneje so predstavili nov model ATA 11 oziroma ATA 12 brez tipke, ki je bil na voljo v sedmih različnih barvah, prevladovala pa je črna. V muzeju hranimo izredno redek telefon črno-bele barve, ki ga niso izdelovali serijsko, temveč je po pripovedovanju informatorja nastal naključno ob menjavi barve.
Inv. št: 800:LJU;0005366; čas izdelave: 1960–1970; mere: D = 24 cm, Š = 18 cm, V = 12 cm; na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu na razstavi Odgovor je pogovor.
Foto: Stella Cavalleri
VAN DE GRAAFF GENERATOR foto Jaka Blasutto 69.) VAN DE GRAAFF GENERATOR
Je linearni elektrostatični pospeševalnik naelektrenih delcev poimenovan po Robertu J. Van de Graaffu, ki je prvi tak pospeševalnik zgradil v Princetonu (ZDA) leta 1930. Pospeševalnik nabitih delcev je bil v celoti izdelan na Institut “Jozef Stefan” (IJS) med letoma 1954 in 1957. Najvišja dosegljiva napetost je bila 2 milijona voltov. Pospeševalnik so na IJS uporabljali do leta 2002. Pretežno je šlo za temeljne raziskave na področjih jedrske in atomske fizike, razvili pa so tudi mnogo aplikacij. Z njim so določali vsebnost posameznih elementov v različnih vzorcih rudnin, bioloških tkiv in zraka, z merjenjem radioaktivnih izotopov pa starost arheološkega gradiva.
Inv. št: 800:LJU;0007632; mere: Ø = 150 cm, V = 400 cm; na ogled v TMS v Bistri v vhodnem atriju.
Foto: Jaka Blasutto
NOZ ZA RAZREZ PAPIRJA NA UTEZ foto Nada Zgank in Domen Pal 70.) NOŽ ZA RAZREZ PAPIRJA NA UTEŽ – GILJOTINA
Litoželezna ročna naprava je bila v uporabi v tiskarni Univerze v Ljubljani.
Inv. št: 800:LJU;0000238; čas izdelave: začetek 20. stoletja; proizvajalec: neznan; mere: D = 170 cm, Š = 110 cm, V = 85 cm (max 171 cm); hranimo v depoju v Kočevju.
Foto: Nada Žgank in Domen Pal
Zapri