Muzej pošte in telekomunikacij je dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije, ki ima prostore v Polhograjski graščini v Polhovem Gradcu. Na stalni razstavi z naslovom Zgodovina pošte je prikazan razvoj poštne dejavnosti od prazgodovine do danes. Razstavljene so makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov, uniforme poštarjev iz različnih obdobij ter različna poštna prevozna sredstva. Poseben del je namenjen predstavitvi idejnega očeta poštne znamke Lovrenca Koširja in razstavljanju filatelistične zbirke. Na razstavi (Tele)komunikacije včeraj, danes, jutri! si obiskovalci lahko ogledajo telefonske aparate iz različnih obdobij, od induktorskih do avtomatskih, Morsejev in Hughesov telegraf, teleprinterje, ročne telefonske centrale ter druge naprave za pošiljanje sporočil na daljavo. Preizkusijo lahko delovanje ročne in avtomatske telefonske centrale, posebna vitrine je namenjena telefonskim aparatom slovenske tovarne Iskra. Na stalni razstavi je predstavljen tudi razvoj mobilne telefonije na Slovenskem.

Muzejske zbirke so dopolnjene s kratkim pregledom zgodovine Polhograjske graščine, grajske kapele iz poznega 17. stoletja, kipi z Neptunovega vodnjaka pred graščino ter predstavitvijo grofa Riharda Ursinija Blagaja, ki je v prvi polovici 19. stoletja upravljal s posestvom graščine.

Blagaj se je zavzemal za vsestranski razvoj Polhovega Gradca in okoliških krajev, podpiral in pospeševal je razvoj kmetijstva in domače obrti, se ukvarjal z mineralogijo in botaniko ter bil velik zagovornik in mecen umetnosti. Poleg naštetega je bil izvoljen za prvega predsednika Društva kranjskega Deželnega muzeja, neposrednega predhodnika Slovenskega muzejskega društva.

Vabljeni na virtualni ogled Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

Oglejte si »Kratek skok v zgodovino pošte in telekomunikacij«. Pripoveduje kustodinja Ajda Kozjek.

Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro

V okviru občasne razstave Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro prvič predstavljamo del dragocenega gradiva arhitekta Miroslava Oražma. Leta 2022 smo v muzeju pridobili njegovo edinstveno zbirko osnutkov in skic poštnih znamk, ki predstavlja celoten opus njegovih predlogov za prve slovenske znamke, izdane po letu 1945 na območju zahodne Slovenije.

Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti na območju Cone B sprva uporabljale pretiskane italijanske znamke, nato pa začele pripravljati lastne izdaje. Nalogo oblikovanja so maja 1945 zaupali Miroslavu Oražmu, ki je motive za znamke iskal po Primorski in Istri. Ob 80-letnici njihove izdaje razstava odpira pogled v proces nastajanja teh zgodnjih slovenskih znamk ter v čas pomembnih političnih in kulturnih premikov.

Oražem, Plečnikov učenec in kratek čas sodelavec Le Corbusiera, je ustvarjal v številnih umetniških zvrsteh: kot ilustrator, oblikovalec, kipar, slikar in grafik. Zato razstavo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer osvetljujemo tudi njegovo širšo ustvarjalnost in pomen njegovega dela za slovensko likovno dediščino.

Osrednji del razstave je posvečen osnutkom prvih slovenskih znamk na Primorskem. Ob razstavi izdajamo tudi katalog celotnega filatelističnega gradiva, povezanega z Miroslavom Oražmom, ki ga hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije.

Razstava bo na ogled do 22. 11. 2026.

Pravljična tehnika

Na razstavi predstavljamo muzejske predmete s področja tehniške dediščine, ki jih lahko srečamo v otroških slikanicah in mladinski literaturi slovenskih avtorjev. Prvi del razstave je na ogled Bistri pri Vrhniki, decembra 2024 smo odprli še drugi del razstave v Polhovem Gradcu, ki pokriva tematiko zgodovine pošte in telekomunikacij.
Zgodovina prenosa sporočil in sporazumevanje na daljše razdalje sta tesno povezana z zgodovino človeštva in predmeti, ki jih hranimo v našem muzeju, nam s svojimi zgodbami odkrivajo preteklost in osmišljajo sedanjost. Tokrat smo jih predstavili malo drugače. Uporabili smo ščepec domišljije in poiskali povezave med zgodbami muzejskih predmetov in tistimi, ki jih srečamo v otroških slikanicah in mladinski literaturi slovenskih avtorjev. Presenečeni boste, koliko smo jih našli. Nekoč so knjižni junaki pisali pisma in doma nestrpno čakali na telefonski klic, danes pa uporabljajo pametne telefone in pišejo SMS poezijo. Tukaj je Martin Krpan, zmaj, vila in škrat, zagotovo pa se nam je kakšen tudi izmuznil.

Razstava bo na ogled do 1. 7. 2027.

Več o predmetih na razstavi na povezavi.

Foto: Dejan Jenko