Stalne razstave
Tehniški muzej Slovenije domuje v nekdanjem samostanskem oz. grajskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Naselje in grad nosita ime po bistri vodi kraških izvirov, ki dajejo okolju poseben čar. Bistra je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo v minulih stoletjih zamenjala kar trikrat: od leta 1260 do razpustitve v letu 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 je služila kot graščina, od leta 1951 pa je stalno prebivališče TMS.
Glavne muzejske zbirke TMS se nahajajo v nekdanjem kartuzijanskem samostanu. Poleg ogleda muzejskih zbirk in številnih dejavnosti, ki jih nudimo za otroke in odrasle, si lahko obiskovalci privoščijo prijeten počitek v mirnem naravnem okolju, stran od mestnega vrveža.
Vabimo vas na virtualni sprehod po muzeju: Tehniški muzej Slovenije (Google Street View – okt. 2021)
V Polhograjski graščini je od junija 2008 na ogled prenovljen Muzej pošte in telekomunikacij, ki je od leta 1985 do 2008 deloval v Starološkem gradu. Projekt je rezultat dolgoletnega sodelovanja med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Pošto Slovenije, Telekomom Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije. V Muzeju pošte in telekomunikacij so na ogled prenovljene in dopolnjene zbirke Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij ter Živin kotiček, ki je namenjen najmlajšim obiskovalcem.
Vabljeni na virtualni ogled Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Oglejte si »Kratek skok v zgodovino pošte in telekomunikacij«. Pripoveduje kustodinja Ajda Kozjek.
V zbirki Zgodovina pošte je prikazan razvoj pošte od prazgodovine do danes. V štirih sobah so razstavljene makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov in uniforme poštarjev iz različnih obdobij ter različna poštna prevozna sredstva (kočija moped, kolo). Poleg naštetega si lahko ogledate odlomke filmov na temo pošte in animirani film z naslovom Čigavo je pismo. Za krajane Polhovega Gradca ima preselitev muzeja prav poseben pomen, saj se v njihov kraj vrača poštni rog. Ta je bil nekoč last družine Tomšič iz Polhovega Gradca, ki je imela od leta 1869 zakupljeno pošto v Polhovem Gradcu.
V zbirki Zgodovina telekomunikacij so na ogled stari telefonski aparati, teleprinterji, telefoto naprave in druge naprave za pošiljanje sporočil na daljavo. Preko telefona lahko poslušate kako so telefonirali v preteklosti. Od decembra 2008 dalje si lahko obiskovalci ogledajo in preizkusijo tudi telefonsko in teleprintersko centralo.
Živin kotiček je namenjen najmlajšim obiskovalcem muzeja, ki se v otroškem kotičku s pomočjo igre (Poišči par, Pošta skozi čas) in raznih delavnic (izdelovanje poštnega roga, poštne kape, štampiljke itd.) spoznavajo z zgodovino pošte in telekomunikacij.
V letu 2009 smo odprli prenovljene in dopolnjene zbirke muzeja. Zbirko Zgodovina pošte smo dopolnili s predstavitvijo idejnega očeta poštne znamke Lovrenca Koširja, zgodovino pošte 18. in 19. stoletja ter preurejenim poštnim uradom iz 20. stoletja.
Predstavitev začetkov telefonije v svetu in Sloveniji je na ogled v zbirki Zgodovina telekomunikacij. Obiskovalci lahko tudi preizkusijo delovanje Morsejevega aparata ter si ogledajo delovanje induktorskega in avtomatskega telefonskega aparata, omrežne kable ter orodje, ki so ga uporabljali monterji na omrežnih sistemih.
Za najmlajše obiskovalce smo v Živinem kotičku uredili otroški poštni urad, v katerem otroci skozi igro spoznavajo zgodovino pošte in telekomunikacij ter preizkusijo delovanje ročne telefonske centrale.
Poleg navedenega smo muzejske zbirke dopolnili s kratkim pregledom zgodovine gradu Polhov Gradec in predstavitvijo grofa Riharda Ursinija Blagaja, ki se je zavzemal za vsestranski razvoj Polhovega Gradca in okoliških krajev, podpiral in pospeševal razvoj kmetijstva in domače obrti, se ukvarjal z mineralogijo in botaniko ter bil velik zagovornik in mecen umetnosti. Poleg naštetega je bil izvoljen za prvega predsednika Društva kranjskega Deželnega muzeja, neposrednega predhodnika Slovenskega muzejskega društva.
Ob tej priložnosti smo izdali tudi vodnik po muzeju v slovenskem in angleškem jeziku.
Novembra 2015 smo v muzeju odprli muzejsko pot za slepe in slabovidne Dotakni se!
Muzej pošte in telekomunikacij
Polhov Gradec 61
1355 Polhov Gradec
01 364 00 83
muzejpt@tms.si
Soustanovitelja muzeja sta:
V depoju Soteska je deponirana zbirka vozil Tehniškega muzeja Slovenije, ki kot celota večinoma nima neke širše sporočilne vrednosti. Vsak predmet zase je obiskovalcu lahko zanimiv, a v celoti gledano jih veže bolj ali manj le en skupni imenovalec. Ta je, da gre za predstavnike vozil, ki jih razen vpreg, muzeološko niti ni možno obdelati.
Obiskovalci si lahko ogledajo zbirko koles in motornih koles, vprežna vozila za prevoz tovora in oseb, kot so lojtrni voz, odprta kočija, koleslji, zapravljivčki, sani, gasilske črpalke in avtomobile, med drugim tudi Zastavo 750 in 850, Citroen GS ter Mercedes 320. Zbirka vozil se v depoju občasno izmenjuje in dopolnjuje. Vsekakor pri obstoječi razporeditvi ne bo dolgo ostalo, saj bomo ob pomanjkanju prostora v Bistri že v najkrajšem možnem času depo obogatili z novimi predmeti iz zbirk Tehniškega muzeja Slovenije. Upamo, da tudi v zadovoljstvo obiskovalcev.
V Parku vojaške zgodovine Pivka se nahajajo skupni depoji Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Narodnega muzeja Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije. Na ogled so številni deponirani muzejski predmeti, med drugim iz prometne zbirke, predmeti povezani z vodnim, živalskim in parnim pogonom, računalniki, telekomunikacijami, računski stroji, predmeti s področij pošte, prometa, tekstila, kmetijstva, lesarstva, gozdarstva in nekaj foto tehnike, roboti, laserji, Osanova zbirka, radii, televizorji, zbirka tovarne Elan in tiskarstvo.
Skupno je razstavljenih približno 1300 predmetov.
Želimo si, da bi ogled depojev postal bolj spodbuda in povabilo k ogledu Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in Polhovem Gradcu ter seveda zanimiva dopolnitev ponudbe Parka vojaške zgodovine Pivka.
Več informacij na: programi@tms.si, 01 750 66 72, 041 957 146 ali info@parkvojaskezgodovine.si, 031 775 002.
Na gradu Bogenšperk si lahko ogledate grafično dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja in razstavo Valvasorjev pogled v naravo, ki predstavlja Valvasorja kot naravoslovca.
Do septembra 2021 je bila na ogled tudi Slovenska geodetska zbirka. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah že pred več kot tristo leti. Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegle raven evropske kvalitete.
Vabimo vas na:
- virtulano predstavitev grafične dejavnosti Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk s kustosom dr. Jernejem Kotarjem,
- virtualni sprehod po razstavi “Valvasorjev pogled v naravo” na gradu Bogenšperk s kustosom dr. Jernejem Kotarjem,
- virtualni sprehod po Slovenski geodetski zbirki na gradu Bogenšperk s kustosom dr. Jernejem Kotarjem.
Razstava Tehniškega muzeja Slovenije “Bohinjci in usnje” je na ogled v enem od prostorov Godčeve hiše v Bohinjski Bistrici, kjer je v prvi polovici 20. stoletja delovala obrtna usnjarska delavnica, sedaj pa v njej pod okriljem Gorenjskega muzeja deluje Muzej Tomaža Godca.
Razstava je razdeljena na več sklopov, in sicer obravnava naslednje teme:
Usnjarska in čevljarska tradicija v Bohinju
V Bohinju je bila že v preteklosti dobro razvita živinoreja, ki je dajala osnovno surovino za izdelavo usnja. Najstarejša doslej najdena omemba rokodelskih poklicev usnjar in čevljar je iz popisa leta 1749.
V prvi polovici 20. stoletja sta v Bohinjski Bistrici delovali dve obrtni usnjarski delavnici: Sodjeva in Godčeva. Največji porabniki usnja so bili čevljarji in sedlarji. V letih med 1890 in 1910 je bila Bohinjska Bistrica z okoli 660 do 870 prebivalci prava »šoštarska vas«, saj se je s čevljarstvom ukvarjalo več kot 10 domačinov in nekaj tujcev. Po enega do dva čevljarja so imele tudi druge vasi v Bohinju. Po drugi svetovni vojni sta nove čevlje izdelovali in stare popravljali dve podjetji: Krajevno čevljarsko podjetje Zlatorog v Srednji vasi in Krajevno čevljarsko podjetje Triglav v Bohinjski Bistrici.
Sodjeva usnjarna
Konec 19. stoletja je v zgornjem delu vasi kože, ki so mu jih prinašali Bohinjci, strojil Jožef Sodja, po domače Skalovčev. Po očetovi smrti leta 1902 je z usnjarsko obrtjo nadaljeval Ivan Sodja. Leta 1939 je obrt prevzel Ivanov sin Nikola, ki se je leta 1944 pred likvidacijo umaknil na Koroško. Delavnica in trgovina sta bili po vojni zaplenjeni.
Godčeva usnjarna
Njen prvi lastnik Jurij Godec je v na novo postavljeni hiši ob potoku Bistrica okoli leta 1900 uredil usnjarsko delavnico. Najmlajši sin Tomaž Godec, ki se je pri njem izučil za usnjarskega pomočnika, je leta 1927 prevzel obrt in jo vodil do sredine leta 1941. Nemci so ga ujeli in ga kot talca ustrelili 20. aprila 1942 v Mauthausnu. Po vojni je njegov brat Blaž Godec v hiši odprl zbiralnico kož.
Od surove kože do usnja
Postopek ročne predelave kože v usnje v usnjarni Tomaža Godca je bil prvič rekonstruiran leta 1978 na podlagi izročila, ohranjenih predmetov in zbranih podatkov o nekdanji usnjarni. Tomaž Godec je strojil goveje in svinjske kože ter kože divjadi in drobnice. Za strojenje je kot strojilo uporabljal smrekovo lubje in hrastove ježice. Postopek predelave kože od priprave na strojenje, strojenja in obdelave po strojenju je nazorno predstavljen na panojih in s predmeti. Posamezna usnjarjeva opravila dopolnjujejo videoposnetki in fotografije na računalniškem zaslonu.
Usnjarsko orodje
Usnjarji so pri ročnem delu uporabljali številna orodja, zlasti nože. Orodje je bilo dragoceno, zato so nanj skrbno pazili. Na razstavi si lahko ogledate nože za pripravo kože na strojenje in nože za obdelavo kože po strojenju.
Vabimo vas tudi na ogled muzejske zbirke razvoja avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem, ki se nahaja v Drgančevju v Novem mestu. Zbirko je ustanovil Klub prijateljev IMV v sodelovanju s TMS in številnimi partnerji, pokrovitelji in podporniki.
Muzejska stroka je enotna, da je zbirka IMV pomembna tako iz lokalnega kot nacionalnega vidika. Prikazuje zgodovino avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem, ki je ključno vplivala na življenje v celotni regiji, še vedno pa ima velik vpliv na razvoj celotnega gospodarstva in pomeni promocijo uspešnih proizvodov v Sloveniji po vsem svetu.
Muzejska zbirka je za obiskovalce odprta vsako soboto od 10.00 do 12.00 ure, skupinski ogledi pa so možni tudi med tednom, dopoldne ali popoldne, po predhodni najavi in dogovoru. Kontaktna oseba je g. Vojko Grobovšek, tel. 031 819 988.
Pred 12 leti so v Novem mestu ustanovili Klub prijateljev IMV (Industrija motornih vozil) z namenom, da javnost ponovno spomnijo in ji predstavijo razvoj avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem. V ambiciozno zastavljenem programu dela je Klubu prijateljev IMV do sedaj uspelo:
• Postaviti muzejsko zbirko IMV v Drgančevju:
Klub prijateljev IMV, Mestna občina Novo mesto, Univerzitetno središče Novo mesto, Tehniški muzej Slovenije (TMS), Revoz d. d., Adria Mobil, d. o. o., TPV d. d., Dolenjski muzej in Šolski center Novo mesto smo leta 2008 podpisali Pismo o nameri za ustanovitev in postavitev Muzejske zbirke razvoja avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem. V nadaljevanju smo MO Novo mesto, TMS in Klub prijateljev IMV, Ministrstvu za kulturo predstavili zamisel o vsebini muzejske zbirke. S pomočjo ministrstva in TMS je klub IMV pridobil status društva javnega pomena, kar je omogočilo pridobitev dodatnih finančnih sredstev na dveh razpisih Ministrstva za kulturo. Za izvedbo prve faze muzejske zbirke je bilo poleg tega ključnega pomena zelo tvorno sodelovanje vodstva in strokovnih sodelavcev TMS. S skupnimi močmi smo najprej izdelali koncept zagotavljanja ustreznih pogojev za razstavne eksponate, restavriranju zbranega gradiva in muzeološki zasnovi razstav pa predstavlja temelj, na katerem je zrasla današnja muzejska zbirka. Poleg tega je v zbirko vključenih še nekaj restavriranih vozil iz zbirk TMS.
Dijaki Šolskega centra Novo mesto so praktično osvajali nova znanja in v svojih učnih delavnicah ob skrbnem nadzoru restavratorjev TMS, strokovnjakov in mentorjev restavrirali nekaj vozil. Potrebno delo številnih članov Kluba prijateljev IMV pri nastajanju zbirka je bilo ves čas zelo zavzeto in povsem prostovoljno.
Tako smo z združenimi močmi 15. 11. 2011 odprli 1. fazo muzejske zbirke, ki je vsebovala 6 dostavnih vozil, 4 prikolice, 10 osebnih avtomobilov, sedeže TPV in predstavitveno učilnico, v kateri si obiskovalci lahko ogledajo film o IMV. Predstavljene so tudi osebnosti, ki so bili nosilci našega razvoja prikolic, dostavnih in osebnih avtomobilov.
V nadaljevanju smo dopolnjevali zbirko z dostavnimi in osebnimi avtomobili, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje.
Več o razstavi Kolesje napredka
• Postaviti razstavo Kolesje napredka – Uf, industrija, v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) Maribor 2012:
Razstavo, ki dopolnjuje muzejsko zbirko, smo predstavili javnosti 15. junija 2012. V posebno preurejenem prostoru je prikazano oblikovanje celostne podobe podjetja IMV in v nadaljevanju razvoj podobe njenih naslednic. Tudi pri postavitvi tega dela zbirke sta TMS in Mestna občina Novo mesto nudila pomoč in podporo, projekt pa je bil finančno podprt s strani Ministrstva za kulturo v okviru projekta Uf, industrija pri EPK Maribor. Ves čas nastajanja zbirke so dejavnost finančno in tehnično podpirali Revoz, Adria Mobil, TPV in številna druga podjetja iz Dolenjske.
V letu 2013 je bil prav ravno tako s pomočjo Ministrstva za kulturo izveden projekt »Predstavitev prikolic in avtodomov v muzejski zbirki IMV«, s katerim je bila zbirka dopolnjena s prikolicami, avtodomom in mobilno stanovanjsko hišico.
Poleg pripave muzejske zbirke je Klubu prijateljev IMV upselo še:
• Izdati knjigo (monografijo) Povest o velikanu pod Gorjanci, 60-minutni film Povest o velikanu in 18- minutni film o Juriju Levičniku z naslovom Vsakemu Podgurcu svoj kos kruha. Knjiga in filma prikazujejo razvoj dostavnih vozil, prikolic, avtodomov in osebnih vozil od leta 1954 do 1989, v nadaljevanju pa razvoj podjetij naslednic Revoz, d. d., Adrie Mobil, d. o. o. in TPV d. d. Novo mesto.
• Poimenovati cestno vpadnico v Novo mesto po velikem graditelju avtomobilske in prikoličarske industrije, Juriju Levičniku.
• Postaviti spominsko obeležje generalnemu direktorju IMV Juriju Levičniku, pred nekdanjo upravno stavbo IMV, danes TPV d. d. Novo mesto.