Oddelki TMS

Oddelek cestnega prometa
V skoraj 70-letni zgodovini muzeja so nastale obsežne zbirke cestnih vozil vseh vrst, ki po svoji sporočilnosti znatno presegajo področje obravnave cestnega prometa na Slovenskem. Prvi avtomobil je prišel v muzej leta 1953. Z leti se mu je pridružila vrsta mlajših motornih vozil, ki jih je muzej desetletja obravnaval kot »starodobnike«, saj se je ukvarjal z dejavnostjo, ki je običajno v domeni ljubiteljev starih vozil v zasebni lasti in celo z organizacijo tovrstnih prireditev. Prva vozila tako danes predstavljajo začetke omenjene dejavnosti na Slovenskem in ne nazadnje tudi del razvoja in zgodovine Tehniškega muzeja Slovenije kot celote. V osemdesetih letih je muzej pridobil zbirko limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Zbirka, obogatena s prvim kupljenim oklepnim protokolarnim avtomobilom v samostojni Sloveniji, zavzema posebno mesto. Od devetdesetih let dalje smo si intenzivneje prizadevali pridobiti še zadnje primerke vozil domače motorne industrije, zlasti tistih, ki so plod domačega znanja. Skupaj s širšim področjem avtomobilskega gospodarstva so ta vozila predstavljena v oglednem depoju in na razstavi Motorji iz Kopra. Izpostavimo še bogato zbirko koles, ki poleg zgodovinskega razvoja kolesa predstavlja dosežke domačih proizvajalcev in je vsebinsko obdelana na razstavi Dve kolesi in par nog. Za konec omenimo še zbirko vprežnih vozil, ki se nahaja v depoju Soteska, in manjšo zbirko avtomobilov, ki jih je Tehniškemu muzeju Slovenije za daljše obdobje posodil Deutsches Technikmuseum iz Berlina.

Matevž Šlabnik, kustos: 01 251 54 02, matevz.slabnik@tms.si

Oddelek kmetijske mehanizacije
Kot ena poglavitnih in osnovnih gospodarskih panog večinskega dela slovenskega prebivalstva v preteklosti je kmetijstvo pomembno tudi z vidika ohranjanja dediščine. Muzej zbira in hrani predmete in ostalo gradivo, ki je povezano z razvojem temeljnih kmetijskih panog, in sicer poljedelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva ter vinogradništva in vinarstva. V skladu s poslanstvom muzeja predmeti geografsko izvirajo iz različnih slovenskih regij, kronološko pa v glavnem segajo od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Starejši predmeti so predvsem ročna orodja, manjše naprave in pripomočki. Z uvajanjem mehanizacije na prelomu 19. in 20. stoletja pa se že pojavijo stroji in naprave, ki so kmetom bistveno olajšali delo. Številni predmeti pričajo o iznajdljivosti in spretnosti posameznikov, ki so orodja, pripomočke in naprave pogosto izdelali kar sami ali v manjših obrtnih delavnicah.

Irena Marušič, muzejska svetnica: 01 436 64 90, irena.marusic@tms.si

Gozdarski in lesarski oddelek
Gozdarska zbirka zajema orodja in pripomočke, ki se navezujejo na celoten proces dela v gozdu od načrtovanja, izmere površin in nege gozda, pa do poseka ter spravila lesa od sečišč do predelovalnih obratov. Z zbiranjem ročnega gozdarskega orodja ohranjamo bogato gozdarsko dediščino in spomin na nekdanje težaško delo v gozdu, z zbiranjem strojnega orodja pa ponazarjamo tehnološki napredek in postopno vedno bolj mehanizirano delo v slovenskih gozdovih.

Lesarska zbirka obsega orodja, pripomočke in predmete, povezane s predelavo oblega lesa v polizdelke in končne izdelke. Pozornost je posvečena predvsem nekoč nepogrešljivim lesnim obrtem, kot so tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo, suhorobarstvo in mizarstvo, poseben poudarek pa je namenjen zgodovini razvoja žagarstva. Posebnost zbirke sta dva polnojarmenika ter originalen žagalni mehanizem žage venecijanke in furnirnice.

Leon Cimernam, kustos: 01 251 54 04, leon.cimerman@tms.si

Tiskarski oddelek
Začetki tiskarskega oddelka segajo v leto 1980, ko je Tehniški muzej Slovenije na gradu Bogenšperk pripravil rekonstrukcijo Valvasorjeve grafične delavnice. To je bila prva stalna razstava s tega področja in še danes predstavlja eno izmed dislociranih enot muzeja.
Leta 2006 je bila v Bistri odprta stalna razstava Zapisana beseda: tiskarstvo na Slovenskem, ki obiskovalcem predstavi razvoj zapisovanja in širjenja informacij. Beseda je eden najstarejših načinov komunikacije med ljudmi, rodovi in civilizacijami. Pred izumom tiska so bila besedila ročno prepisovana, z uvedbo tiskarstva v Evropi v 15. stoletju pa je postalo širjenje idej in znanja hitrejše, dostopnejše in cenejše. Na Slovenskem se začetek tako imenovane »črne umetnosti« povezuje s Primožem Trubarjem in njegovo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku iz leta 1550.
Tiskarski oddelek zbira, hrani, raziskuje in predstavlja predmete tehniške kulturne dediščine s področja tiskarstva ter reproduciranja pisane besede, pri čemer posebno pozornost namenja tudi nesnovni dediščini. Vsak eksponat nosi svojo zgodbo in priča o razvoju dejavnosti, gospodarskih tokovih ter o ljudeh, njihovih spretnostih in znanju. Večina predmetov v zbirki izvira iz obdobja od konca 19. do 20. stoletja.

mag. Martina Orehovec, muzejska svetnica: 01 251 54 01, martina.orehovec@tms.si

Tekstilni oddelek
Tekstilni oddelek zbira, hrani in proučuje predmete, naprave in tehnike dela, ki so se uporabljali v obrtni in kasneje industrijski fazi razvoja te panoge, ter prek njih prikazuje zgodovino in napredek tekstilne proizvodnje na slovenskem etničnem ozemlju. Predstavljeni so predmeti predilske, tkalske, pletilske, krojaške, klobučarske in suknarske obrti. Ročne tekstilne naprave so od 18. stoletja dalje postopoma nadomestili stroji, ki so omogočili veliko rast proizvodnje. Prve tekstilne tovarne – predilnice in tkalnice – so na Slovenskem nastale v prvi polovici 19. stoletja. Iz teh in drugih slovenskih tekstilnih obratov hranimo predilne, tkalske, pletilske in druge stroje. Večjo skupino predmetov predstavljajo preizkuševalne naprave za oceno kakovosti surovin, poškodb materiala ter kakovosti in uporabne vrednosti izdelkov.

Milojka Čepon, višja kustodinja: 01 750 66 74, milojka.cepon@tms.si

Elektro oddelek
Oddelek hrani predmete in zbirke s področij optike, merilne tehnike, naprav za domačo uporabo, digitalnih računalniških naprav in tehnik jakega toka.

Zbirka obsega predmete od preloma 19. do osemdesetih let 20. stoletja. Vključuje mehanske stroje (arithmometer, Odhnerjevi stroji, Burroughsovi stroji), elektronske kalkulatorje ter zgodnje digitalne računalnike, kot sta ZX Spectrum in Commodore 64. Zbirka optike vključuje med drugim lasersko tehnologijo Iskra Elektrooptika, vojaško tehnologijo ter štiri originalne holograme Jožeta Petkovška iz sedemdesetih let. Zbirka tehnike jakega toka pa zajema eksponate iz elektrarne v Jelendolu in agregate Mestne elektrarne Ljubljana, ki predstavljajo zgodnje faze elektrifikacije Slovenije.

Nikola Pongrac, kustos: 01 436 34 83, nikola.pongrac@tms.si

Slovenski lovski muzej
Slovenski lovski muzej kot eno najstarejših zbirk Tehniškega muzeja Slovenije sestavlja več sto eksponatov, med njimi dermoplastike, trofeje, lovsko orožje, lovski pripomočki, priznanja in drugi predmeti, ki pričajo o lovski tradiciji v slovenskem prostoru. Zbirko dopolnjuje bogat nabor arhivskega in dokumentarnega gradiva, zlasti fotografij in razglednic. Namen oddelka je ohranjanje in predstavljanje predmetov, ki pričajo o lovskem izročilu, ter ozaveščanje javnosti na področju varstva narave in okolja, predvsem ekologije prostoživečih živali.

Barbara Rezar Grilc, kustodinja: 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Ribiški oddelek
Namen ustanovitve ribiškega oddelka je bil celovit prikaz ribiške dejavnosti na Slovenskem. Več sto eksponatov pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini ribištva na naših tleh. Muzej zbira, hrani in prikazuje najrazličnejše predmete; od arheoloških ostankov, ki pričajo o tem, da so ribe že od nekdaj pomemben prehranski vir, do najsodobnejših ribolovnih pripomočkov. Predmete dopolnjuje arhivsko in dokumentarno gradivo, njegova posebnost pa so akvareli rib v slovenskih vodah, delo slikarja Jurija Mikuletiča.

Barbara Rezar Grilc, kustodinja: 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Muzej pošte in telekomunikacij
Muzej pošte in telekomunikacij ohranja dediščino slovenskega poštnega in telekomunikacijskega razvoja. V zbirkah hranimo predmete in dokumentacijo, povezane s prenosom novic, denarja in blaga skozi različna obdobja. Poseben del zbirke predstavlja notranja oprema nekdanjih PTT uradov – pohištvo, tehtnice, žigi, poštne table, blagajne, telegrafi, telefoni in teleprinterji. Zbiramo tudi telegrafske in telefonske centrale, merilne naprave ter poštna prevozna sredstva.

Med pomembnejšimi sklopi so uniforme poštarjev in drugih PTT uslužbencev ter njihova osebna pričevanja. Ob predmetih hranimo tudi obsežno dokumentarno gradivo: od poslovnih zapisov nekdanjega PTT podjetja do gradiva Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije po letu 1995. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja zbiramo tudi sodobne predmete, med njimi mobilne telefone.

Posebno pozornost namenjamo filatelističnemu gradivu: predfilatelističnim pismom, dopisnicam, razglednicam, poštnim znamkam in njihovim osnutkom, poštnim nakaznicam ter telegramom.

dr. Estera Cerar, muzejska svetnica: 01 25 15 406, estera.cerar@tms.si
Ajda Kozjek, višja kustodinja: 01 364 00 83, ajda.kozjek@tms.si

Dokumentacija
Oddelek dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije skrbi za bogato vizualno, pisno, zvočno in avdiovizualno gradivo, ki dopolnjuje naše zbirke tehniške dediščine. Poseben poudarek namenjamo digitalni dokumentaciji in digitalizaciji analognih gradiv, da jih lahko približamo čim širšemu krogu obiskovalcev.
Jedro naše dokumentacije predstavlja fototeka, ki jo dopolnjujejo dragoceni fotoarhivi podjetij Tomos in Iskra – dveh ikon slovenskega tehničnega razvoja. Oddelek upravlja tudi muzejski informacijski sistem Kronos ter skrbi za ažurne podatke o predmetih, razstavah, programih in drugih muzejskih dejavnostih. S tem zagotavljamo preglednost, dostopnost in sodobne standarde muzejske prakse.
Gradivo in informacije o zbirkah so na voljo v prostorih muzeja in na naši spletni strani.

mag. Martina Orehovec, muzejska svetnica: 01 251 54 01, martina.orehovec@tms.si

Konservatorsko-restavratorska služba
Oddelek skrbi za varovanje in ohranjanje muzejskih zbirk kot materialnega dokaza o tehniški dediščini in človekovem delu. Njegovi temelji segajo v leto 1948, ko je Ivan Šepulj, prvi oskrbnik in preparator v Gozdarskem, lesnoindustrijskem in lovskem muzeju v Bistri, ustanovil prvo preparatorsko delavnico. Oddelek danes izvaja tehnične preiskave, preventivno konservacijo, aktivno ohranjanje in restavriranje predmetov vseh zbirk, predvsem iz kovine in lesa, a tudi iz drugih materialov. Zaposleni skrbijo za predmete iz različnih obdobij in področij, od kmetijskih strojev, vozil, orodij in strojev, do tehniških naprav in pohištva. Letno konservirajo približno 300–400 predmetov, 40–50 predmetov pa restavrirajo, pri čemer se delo prilagaja velikosti in zahtevnosti eksponatov. Služba zagotavlja, da so zbirke ohranjene za prihodnje generacije in da jih obiskovalci lahko vidijo v muzeju ali na razstavah.

Drago Štimec (vodja konservatorsko-restavratorske službe), konservatorsko-restavratorski svetovalec: 01 750 66 86, drago.stimec@tms.si