ODDELKI2020-10-01T13:33:01+02:00

Oddelki TMS

Oddelek cestnega prometa:
V skoraj 70-letni zgodovini muzeja so nastale obsežne zbirke cestnih vozil vseh vrst, ki po svoji sporočilnosti znatno presegajo izključno področje obravnave cestnega prometa na Slovenskem. Prvi avtomobil je prišel v muzej leta 1953. Z leti se mu je pridružila vrsta mlajših motornih vozil, ki jih je muzej desetletja obravnaval kot »starodobnike«, saj se je ukvarjal z dejavnostjo, ki je običajno v domeni ljubiteljev starih vozil v zasebni lasti in celo z organizacijo prireditev te vrste. Ta prva vozila tako danes predstavljajo začetke te ljubiteljske dejavnosti na Slovenskem in ne nazadnje tudi del razvoja in zgodovine Tehniškega muzeja Slovenije kot celote. V osemdesetih letih je muzej pridobil zbirko limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Ta zbirka, obogatena s prvim kupljenim oklepnim protokolarnim avtomobilom v samostojni Sloveniji zavzema posebno mesto v našem muzeju. Od devetdesetih let dalje smo si v muzeju intenzivneje prizadevali pridobiti še zadnje primerke vozil domače motorne industrije, zlasti tistih, ki so plod domačega znanja. Ta del je skupaj s širšim področjem avtomobilskega gospodarstva predstavljen v oglednem depoju in na razstavi Motorji iz Kopra. Izpostavimo še bogato zbirko koles, ki ponazarja zgodovinski razvoj kolesa kakor tudi dosežke domačih proizvajalcev in je vsebinsko obdelana na razstavi »Dve kolesi in par nog«. Za konec omenimo še zbirko vprežnih vozil, ki se nahaja v depoju Soteska in manjšo zbirko avtomobilov, ki jih je Tehniškemu muzeju Slovenije za daljše obdobje posodil Deutsches Technikmuseum iz Berlina.

Mag. Boris Brovinsky, muzejski svetnik: 01 251 54 02, boris.brovinsky@tms.si

Oddelek kmetijske mehanizacije:
Kmetijstvo je kot ena poglavitnih in osnovnih gospodarskih panog večinskega dela slovenskega prebivalstva v preteklosti, pomembno tudi z vidika ohranjanja dediščine. Muzej zbira in hrani predmete in ostalo gradivo, ki se navezuje na razvoj temeljnih kmetijskih panog in sicer poljedelstvo, travništvo, živinoreja, sadjarstvo ter vinogradništvo in vinarstvo. Geografsko gledano, v skladu s poslanstvom muzeja, predmeti izhajajo iz različnih slovenskih regij, kronološko pa segajo večinoma od druge polovice 19. do nekje sredine 20. stoletja. Starejši predmeti so predvsem ročna orodja, manjše naprave in pripomočki. Z uvajanjem mehanizacije, nekje na prelomu 19. in 20. stoletja, pa že imamo stroje in naprave, ki so kmetom bistveno olajšali delo. Številni predmeti izkazujejo iznajdljivost in spretnost posameznikov, ki so orodja, pripomočke in naprave pogosto izdelali kar sami ali v manjših obrtnih delavnicah.

Irena Marušič, muzejska svetnica: 01 436 64 90, irena.marusic@tms.si

Gozdarski in lesarski oddelek:
Muzejska zbirka »pridobivanje lesa« zajema vse predmete, ki rabijo predstavnikom gozdarske stroke pri njihovem strokovnem delu v gozdovih. Predvsem pri načrtovanju proizvodnje v gozdovih, pri izmeri gozdnih površin, izmeri lesne mase, izmeri prirastka posameznih dreves in gozda kot celote, kot tudi pri določanju količin lesa, primernih za posek. Zbirka seveda zajema tudi veliko večino najpogostejšega orodja, delovnih pripomočkov in strojev za pridobivanje lesa, torej poseka drevja in izdelave gozdnih sortimentov, njihovega spravila z gozdov do cest in prevoza do predelovalnih obratov. Na nemehanizirane načine kot tudi mehanizirane. Zbirka vsebuje tudi večje število maket, ki omogočajo lažje razumevanje delovnih postopkov v gozdarstvu.

Muzejska zbirka »obdelava lesa« zajema v grobem tri večje zaokrožene skupine predmetov predelave oblega lesa v lesne polizdelke ali končne izdelke. Prvo predstavljajo številni eksponati lesnih obrti kot so tesarstvo (na podeželju in v urbanih sredinah), kolarstvo, suharobarstvo, sodarstvo in mizarstvo. Omenjana področja so obogatena z mnogimi imenitnimi unikatnimi maketami.  Druga skupina predmetov izvira iz ročnega, vodnega, parnega in elektrostrojnega načina razžagovanja hlodovine v plohe, deske in trame. Tretja skupina pa prikazuje načine proizvodnje stolov, kot najpogostejšega izdelka pohištvene dejavnosti. Dodane so mirujoče in tudi delujoče makete vodnih žag in polnojarmenika, da je olajšano razumevanje delovanja žagalnih mehanizmov. Posebnost tega področja so tudi originalni lesnoobdelovalni stroji tovarne Gustav Tonnies, največjega tovrstnega proizvajalca na Slovenskem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.

Mag. Vladimir Vilman, muzejski svetnik: 01 251 54 04, vladimir.vilman@tms.si

Tiskarski oddelek:
Začetki tiskarskega oddelka segajo v leto 1980, ko je Tehniški muzej Slovenije na gradu Bogenšperk pripravil rekonstrukcijo Valvasorjeve grafične delavnice. To je bila prva stalna razstava s tega področja v muzeju in zbirka je še danes ena od njegovih dislociranih enot. Stalna razstava tiskarskega oddelka »Zapisana beseda: tiskarstvo na Slovenskem« je bila v Bistri odprta za javnost leta 2006.
Zapisana beseda predstavlja enega najstarejših načinov komunikacije med ljudmi, rodovi in civilizacijami. Do iznajdbe tiska so besedila ročno prepisovali, pojav tiska v Evropi v 15. stoletju je omogočil hitrejšo in cenejšo reprodukcijo besedil, širjenje idej in znanja. Na Slovenskem beležimo začetek t.i. črne umetnosti v 16. stoletju s Trubarjem in njegovo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku iz 1550. leta.
Najpomembnejše naloge tiskarskega oddelka so zbiranje, hranjenje, raziskovanje in razstavljanje predmetov tehniške kulturne dediščine s področja tiskarstva in reproduciranja pisane besede, v povezavi z nesnovno dediščino. Vsak eksponat ima svojo zgodbo in priča o razvoju dejavnosti, gospodarskih tokovih ter ljudeh, ki so se z dejavnostjo ukvarjali, njihovih veščinah in znanju. Večina predmetov v zbirki datira od konca 19. stoletja do 20. stoletja.

Mag. Martina Orehovec, muzejska svetovalka: 01 251 54 01, martina.orehovec@tms.si

Tekstilni oddelek:
Tekstilni oddelek zbira, hrani in proučuje predmete, naprave in tehnike dela, ki so se uporabljali v obrtni in kasneje industrijski fazi razvoja te panoge, ter preko njih prikazuje zgodovino in napredek tekstilne proizvodnje na slovenskem etničnem ozemlju. Predstavljeni so predmeti predilske, tkalske, pletilske, krojaške, klobučarske in suknarske obrti. Ročne tekstilne naprave so od 18. stoletja dalje postopoma nadomestili stroji, ki so omogočili veliko rast proizvodnje. Prve tekstilne tovarne – predilnice in tkalnice – so na Slovenskem so nastale v prvi polovici 19. stoletja. Iz teh in drugih slovenskih tekstilnih tovarn hranimo predilne, tkalske, pletilske in druge stroje. Večjo skupino predmetov zajemajo preizkuševalne naprave za oceno kakovosti surovin, poškodb materiala ter kakovosti in uporabne vrednosti izdelkov.

Milojka Čepon, višja kustosinja: 01 750 66 74, milojka.cepon@tms.si

Elektro oddelek:
Oddelek sestavljajo zbirke: optika, digitalne računalniške naprave in tehnika jakega toka.
Zbirko digitalne računalniške sestavljajo eksponati iz obdobja, ki sega od preloma prejšnjega stoletja pa vse do 80. let 20. stoletja. Najstarejši stroji delujejo na principu, ki ga je že v 17. stoletju razvil Blaise Pascal, do praktične uporabe pa ga je po načrtih G. Leibnitza dodelal Thomas de Colmar pod imenom Arithmometer. Delujejo s pomočjo zobnikov z različnim številom zob. Odhnerjevi stroji delujejo na principu zobnika s spremenljivim številom zob in predstavljajo drugo pomembno vrsto računskih strojev. Ob prelomu 19. v 20. stoletje je podjetje Burroughs pričelo izdelovati mehanske stroje s polno tipkovnico, ki so prevladovali do izdelave strojev z desetiško tipkovnico (Dalton Little Giant). Mehanske stroje, ki so bili sprva na ročni pogon, so počasi nadomeščali podobni stroji, ki jih je poganjal električni tok. Razvoj elektronike in logični vezij je spodbudil proizvodnjo elektronskih kalkulatorjev, najprej namiznih in nato še žepnih. Izvajali so vedno več matematičnih operacij, nekateri pa so omogočili že enostavno programiranje. Z razvojem digitalnih računalnikov, ki jih v zbirki zastopata ZX Spectrum in Commodore 64, so mehanski in elektronski računski stroji dokončno postali zgodovina.
V zbirki optika so izdelki laserske tehnologije iz tovarne Iskra Elektrooptika. Gre za začetno obdobje in laser PL6 je bil izjemno uspešen izvozni proizvod. Ostalo predstavlja vojaško tehnologijo.
Posebno mesto v zbirki imajo štirje originalni hologrami, ki jih je posnel Jože Petkovšek sredi sedemdesetih let in so pripravljeni za občasne prikaze.
Zbirko tehnika jakega toka sestavljajo eksponati iz stalne razstave Pozor, elektrika!. Gre za dele elektrarne v Jelendolu, ki so med najstarejšimi ohranjenimi predmeti s področja elektrifikacije Slovenije in eden od agregatov Mestne elektrarne Ljubljana.

Dr. Orest Jarh, muzejski svetnik: 01 436 34 83, orest.jarh@tms.si

Slovenski lovski muzej:

Slovenski lovski muzej kot eno najstarejših zbirk Tehniškega muzeja Slovenije sestavlja več sto eksponatov, med njimi dermoplastike, trofeje, lovsko orožje, lovski pripomočki, priznanja in drugi predmeti, ki pričajo o lovski tradiciji v slovenskem prostoru. Zbirko dopolnjuje bogat nabor arhivskega in dokumentarnega gradiva, zlasti fotografij in razglednic. Namen oddelka je ohranjanje in predstavljanje predmetov, ki pričajo o lovskem izročilu ter ozaveščanje javnosti na področju varstva narave in okolja, predvsem ekologije prostoživečih živali.

Barbara Rezar Grilc, kustodinja: 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Ribiški oddelek:

Ribiški oddelek je bil ustvarjen z namenom prikaza celovite slike o ribiške dejavnosti na Slovenskem. Več sto eksponatov pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini ribištva na naših tleh. Muzej zbira, hrani in prikazuje predmete od arheoloških ostankov, ki pričajo o tem, da so bile ribe že od nekdaj pomemben prehranski vir, do najsodobnejših ribolovnih pripomočkov. Predmete dopolnjuje arhivsko in dokumentarno gradivo, njegova posebnost so akvareli rib v slovenskih vodah, delo slikarja Jurija Mikuletiča.

Barbara Rezar Grilc, kustodinj 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Muzej pošte in telekomunikacij:
Muzej pošte in telekomunikacij zbira predmete in dokumentacijo, ki se nanašajo na našo poštno in telekomunikacijsko zgodovino. Hrani predmete, ki se navezujejo na prenos novic, denarja in blaga. Večji del zbirke se nanaša na notranjo opremo PTT uradov (pohištvo, tehtnice, žigi, poštne table, blagajne ipd, telefonske in telegrafske naprave) ter na prikaz telefonskih in telegrafskih central oziroma sistemov. Zbira tudi uniforme poštarjev in ptt monterjev iz različnih obdobij ter razna poštna prevozna sredstva (kočija, moped, kolo, avto). Poleg predmetov hrani bogato dokumentarno gradivo, ki se nanaša na poslovanje nekdaj združenega PTT podjetja, od leta 1995 pa Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije in njihove uslužbence. Dragocena so predfilatelistična pisma (pred uvedbo poštne znamke), 20. stoletje pa je bogato z razglednicami, dopisnicami, pismi, poštnimi nakaznicami, telegrami ipd.

Dr. Estera Cerar, muzejska svetnica: 01 25 15 406, estera.cerar@tms.si
Ajda Kozjek, višja kustodinja: 01 364 00 83, ajda.kozjek@tms.si