ODDELKI2024-01-18T13:48:33+02:00

Oddelki TMS

Oddelek cestnega prometa
V skoraj 70-letni zgodovini muzeja so nastale obsežne zbirke cestnih vozil vseh vrst, ki po svoji sporočilnosti znatno presegajo področje obravnave cestnega prometa na Slovenskem. Prvi avtomobil je prišel v muzej leta 1953. Z leti se mu je pridružila vrsta mlajših motornih vozil, ki jih je muzej desetletja obravnaval kot »starodobnike«, saj se je ukvarjal z dejavnostjo, ki je običajno v domeni ljubiteljev starih vozil v zasebni lasti in celo z organizacijo tovrstnih prireditev. Prva vozila tako danes predstavljajo začetke omenjene dejavnosti na Slovenskem in ne nazadnje tudi del razvoja in zgodovine Tehniškega muzeja Slovenije kot celote. V osemdesetih letih je muzej pridobil zbirko limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Zbirka, obogatena s prvim kupljenim oklepnim protokolarnim avtomobilom v samostojni Sloveniji, zavzema posebno mesto. Od devetdesetih let dalje smo si intenzivneje prizadevali pridobiti še zadnje primerke vozil domače motorne industrije, zlasti tistih, ki so plod domačega znanja. Skupaj s širšim področjem avtomobilskega gospodarstva so ta vozila predstavljena v oglednem depoju in na razstavi Motorji iz Kopra. Izpostavimo še bogato zbirko koles, ki poleg zgodovinskega razvoja kolesa predstavlja dosežke domačih proizvajalcev in je vsebinsko obdelana na razstavi Dve kolesi in par nog. Za konec omenimo še zbirko vprežnih vozil, ki se nahaja v depoju Soteska, in manjšo zbirko avtomobilov, ki jih je Tehniškemu muzeju Slovenije za daljše obdobje posodil Deutsches Technikmuseum iz Berlina.
V skoraj 70-letni zgodovini muzeja so nastale obsežne zbirke cestnih vozil vseh vrst, ki po svoji sporočilnosti znatno presegajo področje obravnave cestnega prometa na Slovenskem. Prvi avtomobil je prišel v muzej leta 1953. Z leti se mu je pridružila vrsta mlajših motornih vozil, ki jih je muzej desetletja obravnaval kot »starodobnike«, saj se je ukvarjal z dejavnostjo, ki je običajno v domeni ljubiteljev starih vozil v zasebni lasti in celo z organizacijo tovrstnih prireditev. Prva vozila tako danes predstavljajo začetke omenjene dejavnosti na Slovenskem in ne nazadnje tudi del razvoja in zgodovine Tehniškega muzeja Slovenije kot celote. V osemdesetih letih je muzej pridobil zbirko limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Zbirka, obogatena s prvim kupljenim oklepnim protokolarnim avtomobilom v samostojni Sloveniji, zavzema posebno mesto. Od devetdesetih let dalje smo si intenzivneje prizadevali pridobiti še zadnje primerke vozil domače motorne industrije, zlasti tistih, ki so plod domačega znanja. Skupaj s širšim področjem avtomobilskega gospodarstva so ta vozila predstavljena v oglednem depoju in na razstavi Motorji iz Kopra. Izpostavimo še bogato zbirko koles, ki poleg zgodovinskega razvoja kolesa predstavlja dosežke domačih proizvajalcev in je vsebinsko obdelana na razstavi Dve kolesi in par nog. Za konec omenimo še zbirko vprežnih vozil, ki se nahaja v depoju Soteska, in manjšo zbirko avtomobilov, ki jih je Tehniškemu muzeju Slovenije za daljše obdobje posodil Deutsches Technikmuseum iz Berlina.

Matevž Šlabnik, kustos pripravnik: 01 251 54 02, matevz.slabnik@tms.si

Oddelek kmetijske mehanizacije
Kot ena poglavitnih in osnovnih gospodarskih panog večinskega dela slovenskega prebivalstva v preteklosti je kmetijstvo pomembno tudi z vidika ohranjanja dediščine. Muzej zbira in hrani predmete in ostalo gradivo, ki je povezano z razvojem temeljnih kmetijskih panog, in sicer poljedelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva ter vinogradništva in vinarstva. V skladu s poslanstvom muzeja predmeti geografsko izvirajo iz različnih slovenskih regij, kronološko pa v glavnem segajo od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Starejši predmeti so predvsem ročna orodja, manjše naprave in pripomočki. Z uvajanjem mehanizacije na prelomu 19. in 20. stoletja pa se že pojavijo stroji in naprave, ki so kmetom bistveno olajšali delo. Številni predmeti pričajo o iznajdljivosti in spretnosti posameznikov, ki so orodja, pripomočke in naprave pogosto izdelali kar sami ali v manjših obrtnih delavnicah.

Irena Marušič, muzejska svetnica: 01 436 64 90, irena.marusic@tms.si

Gozdarski in lesarski oddelek
Zbirka Pridobivanje lesa vključuje predmete, ki jih predstavniki gozdarske stroke uporabljajo pri strokovnem delu v gozdovih, predvsem načrtovanju proizvodnje v gozdovih, izmeri gozdnih površin, izmeri lesne mase, izmeri prirastka posameznih dreves in gozda kot celote ter določanju količin lesa, primernih za posek. Poleg tega predstavlja večino najpogostejšega orodja, delovnih pripomočkov in strojev za pridobivanje lesa, tj. poseka drevja in izdelave gozdnih sortimentov, njihovega spravila iz gozdov do cest in prevoza (nemehaniziranega in mehaniziranega) do predelovalnih obratov. Vključuje tudi veliko maket, ki omogočajo lažje razumevanje delovnih postopkov v gozdarstvu.

Zbirka Obdelava lesa zajema v grobem tri večje, zaokrožene skupine predmetov, povezanih s predelavo oblega lesa v lesne polizdelke ali končne izdelke. Prvo predstavlja vrsta eksponatov lesnih obrti, kot so tesarstvo (na podeželju in v urbanih sredinah), kolarstvo, suhorobarstvo, sodarstvo in mizarstvo. Omenjena področja so ilustrirana s številnimi imenitnimi unikatnimi maketami. Druga skupina predmetov je povezana z ročnim, vodnim, parnim in elektrostrojnim razžagovanjem hlodovine v plohe, deske in trame, tretja pa prikazuje proizvodnjo stolov kot najpogostejšega izdelka pohištvene dejavnosti. Dodane so mirujoče in delujoče makete vodnih žag in polnojarmenika, ki nazorno prikazujejo delovanje žagalnih mehanizmov. Razstavljeni so tudi originalni lesnoobdelovalni stroji tovarne Gustav Tonnies, največjega tovrstnega proizvajalca na Slovenskem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.

mag. Vladimir Vilman, muzejski svetnik: 01 251 54 04, vladimir.vilman@tms.si

Tiskarski oddelek
Začetki tiskarskega oddelka segajo v leto 1980, ko je Tehniški muzej Slovenije na gradu Bogenšperk pripravil rekonstrukcijo Valvasorjeve grafične delavnice. To je bila prva stalna razstava s tega področja in zbirka je še danes ena od dislociranih enot muzeja.

Stalna razstava tiskarskega oddelka Zapisana beseda: tiskarstvo na Slovenskem je bila v Bistri odprta za javnost leta 2006. Zapisana beseda predstavlja enega najstarejših načinov komunikacije med ljudmi, rodovi in civilizacijami. Do iznajdbe tiska so besedila ročno prepisovali, njegov pojav v Evropi v 15. stoletju pa je omogočil hitrejšo in cenejšo reprodukcijo besedil, širjenje idej in znanja. Na Slovenskem beležimo začetek t. i. črne umetnosti v 16. stoletju s Trubarjem in njegovo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku iz leta 1550.

Najpomembnejše naloge tiskarskega oddelka so zbiranje, hranjenje, raziskovanje in razstavljanje predmetov tehniške kulturne dediščine s področja tiskarstva in reproduciranja pisane besede, v povezavi z nesnovno dediščino. Vsak eksponat ima svojo zgodbo in priča o razvoju dejavnosti, gospodarskih tokovih ter ljudeh, ki so se z dejavnostjo ukvarjali, pa tudi o njihovih veščinah in znanju. Večina predmetov v zbirki datira od konca 19. do 20. stoletja.

mag. Martina Orehovec, muzejska svetinca: 01 251 54 01, martina.orehovec@tms.si

Tekstilni oddelek
Tekstilni oddelek zbira, hrani in proučuje predmete, naprave in tehnike dela, ki so se uporabljali v obrtni in kasneje industrijski fazi razvoja te panoge, ter prek njih prikazuje zgodovino in napredek tekstilne proizvodnje na slovenskem etničnem ozemlju. Predstavljeni so predmeti predilske, tkalske, pletilske, krojaške, klobučarske in suknarske obrti. Ročne tekstilne naprave so od 18. stoletja dalje postopoma nadomestili stroji, ki so omogočili veliko rast proizvodnje. Prve tekstilne tovarne – predilnice in tkalnice – so na Slovenskem nastale v prvi polovici 19. stoletja. Iz teh in drugih slovenskih tekstilnih obratov hranimo predilne, tkalske, pletilske in druge stroje. Večjo skupino predmetov predstavljajo preizkuševalne naprave za oceno kakovosti surovin, poškodb materiala ter kakovosti in uporabne vrednosti izdelkov.

Milojka Čepon, višja kustodinja: 01 750 66 74, milojka.cepon@tms.si

Elektro oddelek
Oddelek hrani zbirke s področij optike, digitalnih računalniških naprav in tehnike jakega toka.

Zbirko digitalnih računalniških naprav sestavljajo eksponati iz obdobja, ki sega od preloma 19. pa vse do osemdesetih let 20. stoletja. Najstarejši stroji delujejo na principu, ki ga je že v 17. stoletju razvil Blaise Pascal, do praktične uporabe pa ga je po načrtih G. Leibnitza pod imenom arithmometer dodelal Thomas de Colmar. Delujejo s pomočjo zobnikov z različnim številom zob. Odhnerjevi stroji delujejo na principu zobnika s spremenljivim številom zob in predstavljajo drugo pomembno vrsto računskih strojev. Ob prelomu 19. v 20. stoletje je ameriško podjetje Burroughs pričelo izdelovati mehanske stroje s polno tipkovnico, ki so prevladovali do izdelave strojev z desetiško tipkovnico (Dalton Little Giant). Mehanske stroje, ki so bili sprva na ročni pogon, so počasi nadomeščali podobni stroji z električnim pogonom. Razvoj elektronike in logičnih vezij je spodbudil proizvodnjo elektronskih kalkulatorjev, najprej namiznih in nato še žepnih. Izvajali so vedno več matematičnih operacij, nekateri pa so tudi že omogočali enostavno programiranje. Z razvojem digitalnih računalnikov, ki jih v zbirki zastopata ZX Spectrum in Commodore 64, so mehanski in elektronski računski stroji dokončno postali preteklost.

V zbirki optika so izdelki laserske tehnologije tovarne Iskra Elektrooptika. Gre za začetno obdobje, v katerem je bil PL6 izjemno uspešen izvozni proizvod. Ostali predmeti zastopajo vojaško tehnologijo. Posebno mesto v zbirki imajo štirje originalni hologrami, ki jih je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja posnel Jože Petkovšek in so na voljo za občasne prikaze.

Zbirko tehnika jakega toka sestavljajo eksponati s stalne razstave Pozor, elektrika!. Gre za dele elektrarne v Jelendolu, ki so med najstarejšimi ohranjenimi predmeti s področja elektrifikacije Slovenije, in enega od agregatov Mestne elektrarne Ljubljana.

dr. Orest Jarh, muzejski svetnik: 01 436 34 83, orest.jarh@tms.si

Slovenski lovski muzej

Slovenski lovski muzej kot eno najstarejših zbirk Tehniškega muzeja Slovenije sestavlja več sto eksponatov, med njimi dermoplastike, trofeje, lovsko orožje, lovski pripomočki, priznanja in drugi predmeti, ki pričajo o lovski tradiciji v slovenskem prostoru. Zbirko dopolnjuje bogat nabor arhivskega in dokumentarnega gradiva, zlasti fotografij in razglednic. Namen oddelka je ohranjanje in predstavljanje predmetov, ki pričajo o lovskem izročilu, ter ozaveščanje javnosti na področju varstva narave in okolja, predvsem ekologije prostoživečih živali.

Barbara Rezar Grilc, kustodinja: 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Ribiški oddelek

Namen ustanovitve ribiškega oddelka je bil celovit prikaz ribiške dejavnosti na Slovenskem. Več sto eksponatov pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini ribištva na naših tleh. Muzej zbira, hrani in prikazuje najrazličnejše predmete; od arheoloških ostankov, ki pričajo o tem, da so ribe že od nekdaj pomemben prehranski vir, do najsodobnejših ribolovnih pripomočkov. Predmete dopolnjuje arhivsko in dokumentarno gradivo, njegova posebnost pa so akvareli rib v slovenskih vodah, delo slikarja Jurija Mikuletiča.

Barbara Rezar Grilc, kustodinja: 01 251 54 03, barbara.grilc@tms.si

Muzej pošte in telekomunikacij
Muzej pošte in telekomunikacij zbira predmete in dokumentacijo, ki se nanašajo na našo poštno in telekomunikacijsko zgodovino. Hrani predmete, povezane s prenosom novic, denarja in blaga. Večji del zbirke sestavlja notranja oprema PTT uradov (pohištvo, tehtnice, žigi, poštne table, blagajne ipd., telefonske in telegrafske naprave), prikazane pa so tudi telefonske in telegrafske centrale oziroma sistemi. Poleg tega muzej zbira uniforme poštarjev in ptt monterjev iz različnih obdobij ter različna poštna prevozna sredstva (kočija, moped, kolo, avto). Ob predmetih hrani še bogato dokumentarno gradivo, povezano s poslovanjem nekdaj združenega PTT podjetja – od leta 1995 pa Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije – in njihovih uslužbencev. Dragocena so predfilatelistična pisma (pred uvedbo poštne znamke), 20. stoletje pa je bogato z razglednicami, dopisnicami, pismi, poštnimi nakaznicami, telegrami ipd.

dr. Estera Cerar, muzejska svetnica: 01 25 15 406, estera.cerar@tms.si
Ajda Kozjek, višja kustodinja: 01 364 00 83, ajda.kozjek@tms.si

Dokumentacija
Oddelek dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije zbira, digitalizira, obdeluje, raziskuje in predstavlja ter posreduje najrazličnejše vizualno, pisno, avdio in avdiovizualno dokumentarno gradivo. Večina zbranega dokumentarnega gradiva se tematsko neposredno navezuje na področja razstavljenih zbirk. Obsega pa tudi gradivo o tistih gospodarskih in industrijskih panogah na Slovenskem, ki v muzeju še niso predstavljene. Glavni fond muzejske dokumentacije je fototeka, ki je začela nastajati z ustanovitvijo TMS. Izpostaviti velja dragocene terenske posnetke tehniških spomenikov pred obnovo oziroma posnetke tehniške dediščine, ki je bila kasneje za vedno uničena. Hranimo in zbiramo tudi originalne stare fotografije in razglednice. Med pomembnimi pridobitvami fototeke sta obsežna fotoarhiva dveh podjetij iz povojnega socialističnega obdobja, koprske tovarne motornih koles Tomos in podjetja za področje elektrotehnike in mehanike Iskra.
Preostalo dokumentacijsko gradivo obsega različne listine in gradivo podjetij, kot so natisnjeni katalogi, prospekti, tehnični opisi izdelkov, ceniki, navodila za uporabo … Načrtno dopolnjujemo fond tehnične dokumentacije, v katerega sodijo tehnične risbe, načrti tehničnih naprav, strojev, izdelkov, izumov, tehničnih izboljšav in podobno. V dokumentaciji hranimo še zbirko načrtov in zemljevidov, zbirko plakatov ter kvalitetno grafično zbirko, v kateri prevladuje lovska tematika. Oddelek dokumentacije TMS hkrati upravlja z elektronskimi zbirkami podatkov o muzejskih predmetih in ostalem dokumentarnem gradivu, o razstavah in pedagoško-andragoških javnih programih ter ostalih dogodkih v organizaciji muzeja. Gradivo in različne informacije o zbirkah predmetov tehniške dediščine so strokovni in širši javnosti dostopni v prostorih uprave in na spletni strani muzeja.

mag. Martina Orehovec, muzejska svetnica: 01 251 54 01, martina.orehovec@tms.si

Konservatorsko-restavratorska služba
V Gozdarskem, lesnoindustrijskem in lovskem muzeju v Bistri, ki je bil predhodnik današnjega muzeja, se je leta 1948 kot prvi oskrbnik in preparator zaposlil Ivan Šepulj. Osnoval je preparatorsko delavnico, kar štejemo za začetek konservatorsko-restavratorske dejavnosti. Po letu 1976 so v muzeju pričeli še z restavriranjem avtomobilov, motorjev in kmetijskih strojev. Med leti 2002 in 2006 so restavratorske delavnice v pritličju gradu Bistra popolnoma prenovili. Danes je v tej službi zaposlenih 6 konservatorjev–restavratorjev. Naša osnovna naloga je zaščita in varovanje opredmetene kulturne dediščine za bodoče rodove kot materialnega dokaza o človekovi dejavnosti in njegovem okolju. Delo konservatorjev obsega tehnične preiskave, preventivno zaščito ter aktivno konserviranje in restavriranje kulturne dediščine. Skrbimo za muzealije vseh zbirk, katerih predmeti so iz najrazličnejših materialov – najpogosteje iz kovine in lesa. Veliko pozornost posvečamo preventivni konservaciji tako v zbirkah kot v depojskih prostorih.
V muzeju hranimo okrog 18.000 predmetov, od katerih je več kot polovica v depojih na raznih lokacijah. V povprečju na leto konserviramo okrog 300 do 400 predmetov in jih 40 do 50 restavriramo; dejanska številka je odvisna od velikosti in zahtevnosti obravnavanih predmetov.

Drago Štimec (vodja konservatorsko-restavratorske službe), konservatorsko-restavratorski svetovalec: 01 750 66 86, drago.stimec@tms.si

Oglejte si kratek predstavitveni film o delu restavratorske službe Skodelica kave:

Pedagoško-andragoška služba
Že od leta 1995, ko je bila osnovana, se njeni zaposleni in zunanji sodelavci trudijo približati stalne zbirke in občasne razstave širši publiki na razumljiv in informativen način. Začeli smo s prikazi starih obrti med vikendi: kovanje podkev, peka kruha v krušni peči, kolarske veščine, prikaz mlačve žita z lokomobilo …
Leta 1997 je bila kot prva delavnica za šolarje pripravljena delavnica tkanja, od leta 1998 pa nudimo tudi splošna in strokovna vodenja za različne starostne skupine.
Naši najbolj številčni obiskovalci so osnovnošolci, zato teme naših stalnih zbirk ali občasnih razstav prilagajamo tudi učnemu načrtu.
Danes imamo na voljo 33 delavnic ( 25 v Bistri in 8 v Polhovem Gradcu) ter 2 stalna prikaza (Nikola Tesla in Jurij Vega). Nekatere delavnice so primerne za vrtce, druge za osnovne ali srednje šole, oba prikaza pa sta primerna za zadnje triletje osnovne šole, za srednješolce in tudi za odrasle.
V okviru programa DiZiT (tj. Dnevi znanosti in tehnike) izvajamo več specifičnih tematskih sklopov, ki jih organiziramo enkrat letno, kjer se z zanimivimi projekti, izumi in eksperimenti predstavljajo različne fakultete in ostale znanstvene ustanove. Skupine lahko kombinirajo različna vodenja z različnimi delavnicami ali prikazi ter tako preživijo kvaliteten naravoslovni ali tehniški dan pri nas ali v dislocirani enoti Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.
Ob vsem naštetem nikakor nismo pozabili na družine in odrasle. Slednjim poleg vodenj nudimo raznovrstne sobotne delavnice.
Družine si lahko obogatijo ali popestrijo nedeljski dan na naših t . i. tematskih nedeljah, se udeležijo javnega vodenja po muzejskih zbirkah, tematskega vodenja po občasnih razstavah, brezplačnih delavnic za otroke, prikazov starih obrti …
Mladim radovednežem so namenjene poletne srede, v katerih skupaj odkrivamo zanimivosti našega muzeja na njim primerne načine.

Ana Katarina Ziherl, muzejska svetovalka: 01 750 66 72, 041 957 146, akziherl@tms.si
Barbara Hrovatin, muzejska vodička: 01 750 66 72, 031 583 461, programi@tms.si

Služba za stike z javnostjo

Služba je začela z delovanjem leta 2005 in si za cilj zadala, da obiskovalcem nudi informacije o muzeju, skrbi za njegovo promocijo in prepoznavnost v javnosti ter ureja stike z mediji, ki poročajo o muzeju ter njegovem programu. Služba za stike z javnostjo je pogosto prvi stik naših obiskovalcev z muzejem in to še pred njihovim dejanskim obiskom. Stremimo k temu, da so ljudje opremljeni z vsemi potrebnimi informacijami, ki jih lahko spodbudijo k obisku in izboljšajo njihovo izkušnjo ter poskrbimo, da so tudi njihove povratne informacije primerno sprejete in upoštevane. Pohvalimo se lahko tudi s številnimi dobrimi odnosi, ki preraščajo v dolgoletna uspešna sodelovanja.

Katja Kresse: 01 251 54 00, info@tms.si

Zapri