Grad Bogenšperk2020-01-09T14:51:56+02:00

Zbirke na gradu Bogenšperk

Na gradu Bogenšperk si lahko ogledate grafično dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja. Primerno mesto za predstavitev pa je dobila  tudi Slovenska geodetska zbirka. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah že pred več kot tristo leti. Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegle raven evropske kvalitete. Razstava Valvasorjev pogled v naravo pa predstavlja Valvasorja kot naravoslovca.

Prikaz grafične dejavnosti Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk je bil zasnovan leta 1980 v sodelovanju odbora za obnovo gradu Bogenšperk in Tehniškega muzeja Slovenije. V letih 2002 in 2016/17 sta Javni zavod Bogenšperk in TMS ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije zbirko prenovila.
Razstava obsega tri prostore. Prvi prostor, rekonstruirano okolje Valvasorjeve delovne sobe z delovno mizo in stolom, kjer je Valvasor snoval svoja dela, dopolnjuje predstavitev življenjske poti tega znamenitega, na Kranjskem delujočega učenjaka 17. stoletja in njegovega najpomembnejšega dela Slava Vojvodine Kranjske.
Drugi prostor je namenjen predstavitvi grafične delavnice, ki jo je Valvasor ustanovil 12. aprila 1678 na svojem gradu Bogenšperk, in knjig, ki jih je tam natisnil. Delavnica, ki je bila prvo umetniško-grafično podjetje na slovenskih tleh, je delovala do leta 1689, ko je izšlo njegovo zadnje znamenito delo Slava vojvodine Kranjske. Posebej so predstavljeni Valvasorjevi sodelavci; slovenski, nemški in nizozemski risarji, bakrorezci in tiskarji. Na Bogenšperku je bilo natisnjenih sedem del: tri umetnostna in štiri topografsko-zgodovinska, ki so posebej poudarjena z razstavljenimi faksimiliranimi izdajami. Hkrati je razstavljen originalni, za Slovenijo najpomembnejši album grafik Topografija sodobne vojvodine Kranjske (Topographia Ducatus Carniolia modernae) iz leta 1679. Dodatno je poleg tega izvirnika na ogled nekaj posameznih originalnih upodobitev mest, trgov, samostanov in gradov na tedanjem Kranjskem. Predstavitev bogenšperških tiskov dopolnjuje projekcija grafik iz teh del.
V tretjem prostoru predstavitev delavnice nadgrajuje rekonstruirana bakroreznica in tiskarna za bakroreze iz druge polovice 17. stoletja. Ambient bakrotiskarne je oživljen s pomočjo multimedije in interaktivnih elementov, ki vabijo obiskovalce k aktivnemu odkrivanju zahtevnega grafičnega postopka bakroreza. Zgodbo v stolpu zaokroža prikaz ročnega izdelovanja papirja v Valvasorjevem času. Kopija lesene valjčne stiskalnice za tiskanje bakrorezov iz 2. polovice 17. stoletja je glavni eksponat rekonstruirane Valvasorjeve delavnice. Leta 1980 jo je za to muzejsko zbirko po načrtih, pridobljenih v Gutenbergovem muzeju v Meinzu, izdelal Janez Gril, mizarski mojster iz Litije.

Zbirko je leta 1987 zasnovala in vzpostavila Zveza geodetov Slovenije ob sodelovanju Tehniškega muzeja Slovenije. Predstavlja osrednjo muzejsko predstavitev geodezije (tj. vede, ki se ukvarja z izmerami zemeljskega površja in prikazom le-tega na zemljevidih in kartah) na Slovenskem.
Pomemben del slovenske geodetske zgodovine predstavlja delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je že pred več kot tristo leti proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah.
Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegale raven evropske kvalitete.
Geodetski zbirki so na gradu namenjeni trije prostori v tretjem nadstropju južne strani in poseben preurejen hodnik – viseča galerija v podstrešju, ki vodi v razgledni stolp.

Slovenska geodetska zbirka je urejena kronološko in prikazuje razvoj zemljemerstva, geodezije in kartografije na Slovenskem ter v širšem svetovnem okviru od prvih začetkov, rimskega obdobja in srednjega veka preko obdobja nastanka in razvoja zemljiškega katastra do obdobja med vojnama, druge svetovne vojne in še posebej povojnega razvoja. V letu 2006 je bila stalna postavitev dopolnjena s prikazom razvoja geodetske stroke zadnjih desetletij 20. stoletja ter posodobljena z multimedijsko in interaktivno računalniško predstavitvijo. Leta 2007 je bila zbirka obogatena še z ambientalnim prikazom zemljemerca v Valvasorjevem času, z novo ureditvijo razstavljenih geodetskih inštrumentov in panoramsko predstavitvijo širše grajske okolice. Na 120 m² je razstavljenih nad 400 eksponatov, največ je reprodukcij, najdragocenejši eksponati pa so originalne karte in geodetski instrumenti iz 19. in začetka 20. stoletja.

Z razstavo Valvasorjev pogled v naravo J.V. Valvasorja  predstavljamo kot naravoslovca in s tem zaokrožujemo prikaz celovitosti njegove osebnosti. Grad Bogenšperk je bil v času J.V. Valvasorja poleg kulturnega in zgodovinskega središča tudi center naravoslovnega raziskovanja.

V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor ohranil številne opise žive in nežive narave, v 18. zvezku Iconothece Valvasoriane (Rastline in živali na Kranjskem, 2004) pa zapustil bogato slikovno gradivo rastlin in živali. Njegovo delo je izredno dragoceno, tem bolj, ker je na mnogih področjih naravoslovja ne le prvo, pač pa tudi edino, ki o naravnih pojavih, rastlinah in živalih tedanjega časa sploh kaj pove. Iz Valvasorjevih opisov je čutiti pozitiven odnos do živega sveta in tudi zavedanje, kako krhko je ravnovesje v naravi, če vanj poseže človek.

Na razstavi predstavljamo področja (speleologija, paleontologija, botanika, zoologija, gozdarstvo, kmetijstvo, čebelarstvo, lovstvo, ribištvo), o katerih je pisal in mnoga od njih tudi sam raziskal. Posebej smo izpostavili nekatere slovenske posebnosti, kot je na primer sloviti Valvasorjev opis polha in lov na polhelov na medveda in ribolov na presihajočem Cerkniškem jezeru. Razstavo v grajskih prostorih dopolnjuje naravoslovna pot Z Valvasorjem v naravo okoli gradu Bogenšperk, na kateri je mogoče s pomočjo interaktivnega določevalnega ključa spoznavati drevesne in grmovne vrste, v poletnem času pa nabrati tudi rastline, ki jih je upodobil že Valvasor in jih shraniti v Valvasorjevi herbarijski mapi.

Razstavo so omogočili Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, Zavod RS za šolstvo in Zavod za gozdove Slovenije.

J. V. Valvasor, Rastline in živali na Kranjskem,
Ljubljana, 2004, list 106

Zbirke na gradu Bogenšperk

Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
+386 (0)1 898 76 64
E-naslov: info@bogensperk.si
www.bogensperk.si