Grad Bogenšperk2018-10-29T19:15:00+02:00

Zbirke na gradu Bogenšperk

Na gradu Bogenšperk si lahko ogledate grafično dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja. Primerno mesto za predstavitev pa je dobila  tudi Slovenska geodetska zbirka. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah že pred več kot tristo leti. Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegle raven evropske kvalitete. Razstava Valvasorjev pogled v naravo pa predstavlja Valvasorja kot naravoslovca.

Na gradu Bogenšperk je prikazana grafična dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja.

Razstava obsega tri prostore.

Prvi prostor je rekonstruirano okolje Valvasorjeve delovne sobe, z delovno mizo in stolom, kjer je Valvasor snoval svoja dela. Dopolnjuje ga predstavitev življenjske poti tega znamenitega, na Kranjskem delujočega učenjaka 17. stoletja. Tu so ob njegovem najpomembnejšem delu Slava Vojvodine Kranjske, razstavljene še faksimile Grbovne knjige in številne novejše izdaje, priredbe in prevodi njegovih del.

V drugem prostoru je predstavitev grafične delavnice – bakroreznice in tiskarne za bakroreze, ki jo je Valvasor ustanovil 12. aprila 1678 na svojem gradu Bogenšperk in je kot prvo umetniško grafično podjetje na slovenskih tleh delovalo enajst let do 1689, ko je izšlo njegovo zadnje delo Slava vojvodine Kranjske.

Tretji prostor je rekonstruirana grafična delavnica iz druge polovice 17. stoletja z orodji, pripomočki in napravami, od katerih je osrednja lesena valjčna stiskalnica, v kateri je možno odtiskovati bakroreze. V delavnici občasno potekajo prikazi tiskanja Valvasorjevih upodobitev v valjčni stiskalnici z matricami, ki so izdelane po originalnih Valvasorjevih grafikah.

Na Valvasorjevem Bogenšperku je našla nadvse primerno mesto za predstavitev tudi Slovenska geodetska zbirka. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah že pred več kot tristo leti. Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegle raven evropske kvalitete.

Geodetski zbirki so na gradu namenjeni trije prostori v tretjem nadstropju južne strani in poseben preurejen hodnik – viseča galerija v podstrešju, ki vodi v razgledni stolp. Slovenska geodetska zbirka je urejena kronološko in prikazuje razvoj zemljemerstva, geodezije in kartografije od prvih začetkov, rimskega obdobja, srednjega veka, obdobja nastanka in razvoja zemljiškega katastra, obdobja med vojnama, NOB in posebej povojni razvoj.

Zbirko je zasnovala in vzpostavila Zveza geodetov Slovenije ob sodelovanju Tehniškega muzeja Slovenije. Za javnost je bila zbirka odprta leta 1987, v letu 2006 pa je bila delno prenovljena – dopolnjena z obdobjem zadnjih dveh desetletij ter posodobljena z multimedijsko in interaktivno računalniško predstavitvijo.  Decembra 2007 je bila  zbirka obogatena še z ambientalnimi prikazi – prikaz dela zemljemerca v Valvasorjevem času, ureditev razstavljenih geodetskih inštrumentov, panoramska predstavitev širše grajske okolice ter predstavitvene razglednice.
Na 120 m² je razstavljenih nad štiristo eksponatov, največ je reprodukcij, najdragocenejši eksponati pa so originalne karte in geodetski instrumenti iz 19. in začetka 20. stoletja.

Kranjska 1684
Valvasor pri delu
Viziranje

Z razstavo Valvasorjev pogled v naravo J.V. Valvasorja  predstavljamo kot naravoslovca in s tem zaokrožujemo prikaz celovitosti njegove osebnosti. Grad Bogenšperk je bil v času J.V. Valvasorja poleg kulturnega in zgodovinskega središča tudi center naravoslovnega raziskovanja.

V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor ohranil številne opise žive in nežive narave, v 18. zvezku Iconothece Valvasoriane (Rastline in živali na Kranjskem, 2004) pa zapustil bogato slikovno gradivo rastlin in živali. Njegovo delo je izredno dragoceno, tem bolj, ker je na mnogih področjih naravoslovja ne le prvo, pač pa tudi edino, ki o naravnih pojavih, rastlinah in živalih tedanjega časa sploh kaj pove. Iz Valvasorjevih opisov je čutiti pozitiven odnos do živega sveta in tudi zavedanje, kako krhko je ravnovesje v naravi, če vanj poseže človek.

Na razstavi predstavljamo področja (speleologija, paleontologija, botanika, zoologija, gozdarstvo, kmetijstvo, čebelarstvo, lovstvo, ribištvo), o katerih je pisal in mnoga od njih tudi sam raziskal. Posebej smo izpostavili nekatere slovenske posebnosti, kot je na primer sloviti Valvasorjev opis polha in lov na polhelov na medveda in ribolov na presihajočem Cerkniškem jezeru. Razstavo v grajskih prostorih dopolnjuje naravoslovna pot Z Valvasorjem v naravo okoli gradu Bogenšperk, na kateri je mogoče s pomočjo interaktivnega določevalnega ključa spoznavati drevesne in grmovne vrste, v poletnem času pa nabrati tudi rastline, ki jih je upodobil že Valvasor in jih shraniti v Valvasorjevi herbarijski mapi.

Razstavo so omogočili Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, Zavod RS za šolstvo in Zavod za gozdove Slovenije.

J. V. Valvasor, Rastline in živali na Kranjskem,
Ljubljana, 2004, list 106

Zbirke na gradu Bogenšperk

Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
+386 (0)1 898 76 64
E-naslov: info@bogensperk.si
www.bogensperk.si