Z razstavo Valvasorjev pogled v naravo J.V. Valvasorja  predstavljamo kot naravoslovca in s tem zaokrožujemo prikaz celovitosti njegove osebnosti. Grad Bogenšperk je bil v času J.V. Valvasorja poleg kulturnega in zgodovinskega središča tudi center naravoslovnega raziskovanja.

V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor ohranil številne opise žive in nežive narave, v 18. zvezku Iconothece Valvasoriane (Rastline in živali na Kranjskem, 2004) pa zapustil bogato slikovno gradivo rastlin in živali. Njegovo delo je izredno dragoceno, tem bolj, ker je na mnogih področjih naravoslovja ne le prvo, pač pa tudi edino, ki o naravnih pojavih, rastlinah in živalih tedanjega časa sploh kaj pove. Iz Valvasorjevih opisov je čutiti pozitiven odnos do živega sveta in tudi zavedanje, kako krhko je ravnovesje v naravi, če vanj poseže človek.

Na razstavi predstavljamo področja (speleologija, paleontologija, botanika, zoologija, gozdarstvo, kmetijstvo, čebelarstvo, lovstvo, ribištvo), o katerih je pisal in mnoga od njih tudi sam raziskal. Posebej smo izpostavili nekatere slovenske posebnosti, kot je na primer sloviti Valvasorjev opis polha in lov na polhe, lov na medveda in ribolov na presihajočem Cerkniškem jezeru. Razstavo v grajskih prostorih dopolnjuje naravoslovna pot Z Valvasorjem v naravo okoli gradu Bogenšperk, na kateri je mogoče s pomočjo interaktivnega določevalnega ključa spoznavati drevesne in grmovne vrste, v poletnem času pa nabrati tudi rastline, ki jih je upodobil že Valvasor in jih shraniti v Valvasorjevi herbarijski mapi.

Razstavo so omogočili Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, Zavod RS za šolstvo in Zavod za gozdove Slovenije.

Vabimo vas na virtualni sprehod po razstavi “Valvasorjev pogled v naravo” na gradu Bogenšperk s kustosom dr. Jernejem Kotarjem.

J. V. Valvasor, Rastline in živali na Kranjskem,
Ljubljana, 2004, list 106

Zbirka od septembra 2021 ni več na ogled na gradu Bogenšperk. Vabimo vas na virtualni sprehod po Slovenski geodetski zbirki na gradu Bogenšperk s kustosom dr. Jernejem Kotarjem.

Zbirko je leta 1987 zasnovala in vzpostavila Zveza geodetov Slovenije ob sodelovanju Tehniškega muzeja Slovenije. Predstavlja osrednjo muzejsko predstavitev geodezije (tj. vede, ki se ukvarja z izmerami zemeljskega površja in prikazom le-tega na zemljevidih in kartah) na Slovenskem.
Pomemben del slovenske geodetske zgodovine predstavlja delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk. Valvasor je bil namreč med drugim pomemben topograf in kartograf, ki je že pred več kot tristo leti proučeval in upodabljal slovensko ozemlje na topografskih slikah in kartah.
Valvasorjeve zbirke topografskih orisov naših krajev in njegove karte naših pokrajin so v tedanjem času dosegale raven evropske kvalitete.
Geodetski zbirki so na gradu namenjeni trije prostori v tretjem nadstropju južne strani in poseben preurejen hodnik – viseča galerija v podstrešju, ki vodi v razgledni stolp.

Slovenska geodetska zbirka je urejena kronološko in prikazuje razvoj zemljemerstva, geodezije in kartografije na Slovenskem ter v širšem svetovnem okviru od prvih začetkov, rimskega obdobja in srednjega veka preko obdobja nastanka in razvoja zemljiškega katastra do obdobja med vojnama, druge svetovne vojne in še posebej povojnega razvoja. V letu 2006 je bila stalna postavitev dopolnjena s prikazom razvoja geodetske stroke zadnjih desetletij 20. stoletja ter posodobljena z multimedijsko in interaktivno računalniško predstavitvijo. Leta 2007 je bila zbirka obogatena še z ambientalnim prikazom zemljemerca v Valvasorjevem času, z novo ureditvijo razstavljenih geodetskih inštrumentov in panoramsko predstavitvijo širše grajske okolice. Na 120 m² je razstavljenih nad 400 eksponatov, največ je reprodukcij, najdragocenejši eksponati pa so originalne karte in geodetski instrumenti iz 19. in začetka 20. stoletja.