Poštna znamka

Nekdaj na pošti poslano pismo ni imelo ovojnice. List je bilo treba zložiti in ga na spoju opremiti s pečatom, odtisom v vosku, ki ga je odtrgal šele končni prejemnik. Pečat je bil dokaz naslovniku, da je pismo prispelo nedotaknjeno. Sredi 19. stoletja so se začeli uporabljati pisemski ovitki iz papirja, dotlej pa so naslove pisali kar na zunanjo stran pisem.
Prva znamka na svetu je bila izdana leta 1840 v Veliki Britaniji po poštni reformi, ki jo je uveljavil direktor britanske kraljeve poštne službe sir Rawland Hill. Bila je črne barve, na njej je bila napisana vrednost en peni in podoba britanske kraljice Viktorije, zato so jo poimenovali »Penny Black«.
Kljub predlagani poštni reformi Lovrenca Koširja je prva znamka v avstrijskem cesarstvu, ki je veljala tudi za naše ozemlje, izšla šele leta 1850.

Zbiralci imenujejo obdobje pred uvedbo poštne znamke predfilatelistično obdobje, pisemske pošiljke iz tega časa pa predfilatelistična pisma. Za filateliste so tako pomembna kot tista z nalepljenimi znamkami. Besedo filatelija je prvi predlagal Francoz Georges Herpin leta 1864 in izvira iz grških besed philos (prijatelj) in ateles (pristojbine prosto), kar bi lahko poenostavljeno razložili kot ljubezen do poštnih znamk.

Foto: Blaž Zupančič