Človek in hrana v začaranem krogu

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki smo na razstavi Človek  in hrana v začaranem krogu pod drobnogled vzeli hrano, ki že od nekdaj vpliva na vse sfere življenja slehernega Zemljana.  Še nedolgo tega so bili samooskrba, recikliranje in ponovna uporaba del vsakdana. Razvoj in nove tehnologije v zadnjih desetletjih so marsikaj spremenile na bolje, a je napredek s seboj prinesel tudi številne negativne plati. Preizkusi se v kvizu in spoznaj predmete iz preteklosti s pomočjo katerih se lahko marsikaj naučimo v želji po čistejši prihodnosti.  Nenazadnje lahko nepravilno odvrženi odpadki prej ali slej končajo na naših krožnikih. In s tem je začarani krog sklenjen.

Konzerviramo, predelujemo

S konzerviranjem onemogočimo škodljive vplive iz okolja in podaljšamo obstojnost živila. Pri tem ne obvladujemo samo bioloških dejavnikov (mikroorganizmov in encimov), ampak tudi kemične in fizikalne, kot so vpliv vlage, svetlobe in toplote. Z različnimi postopki poskušamo zmanjšati število mikroorganizmov v živilu ali zavreti njihov razvoj. V domačem gospodinjstvu živila največkrat konzerviramo s postopki hlajenja, zamrzovanja, sušenja, kisanja in vlaganja in dodajanjem naravnih konzervansov, kot so kis, sol, olje, sladkor in alkohol.

Kuhamo

V drugi polovici 20. stoletja se je zasnova kuhinjskega prostora in pohištva začela prilagajati novim gospodinjskim aparatom, predvsem hladilniku in električnemu ali plinskemu štedilniku s pečico, kasneje pa tudi zamrzovalnim omaram in malim gospodinjskim aparatom. V 60. in 70. letih se je povečala prodaja gospodinjskih aparatov, ki so bili, ob televizorjih in osebnih avtomobilih, simbol višjega življenjskega standarda.

Smetimo: Najboljši je tisti odpadek, ki ga sploh ni!

Prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane. Z okoljskega vidika to niso zgolj kilogrami, temveč tudi vsa energija, ki je bila porabljena v pridelavi, predelavi, hrambi in transportu.