Adria: Retrospektiva
7. maja @ 18:00 - 31. decembra @ 17:00
Med 7. majem in 31. decembrom 2026 bo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na ogled občasna razstava »Adria: Retrospektiva«, ki skozi serijo izvirnih ilustracij avtorja Georga Gedla odstira šest desetletij razvoja industrijskega oblikovanja počitniških vozil blagovne znamke Adria.
V dobrih šestih desetletjih domače industrije počitniških vozil je v Novem mestu nastala vrsta prikolic in avtodomov, ki so ohranjali svojo bistveno značilnost – nudenje udobja in svobode, a spreminjali obliko, materiale, barvo. Ob razvojnih inženirjih je skozi desetletja vse bolj opazna postajala vloga industrijskih oblikovalcev, ki so tehnično dovršena vozila oblikovali v uporabniku prijazne izdelke. Skozi razstavo spremljamo spremembe v obliki, pa tudi v tehnologijah izdelave in spreminjajočem se okusu kupcev – od prve, pionirske Adrie 375, do najsodobnejših modelov, ki premišljeno oblikovanje združujejo z naprednimi tehnologijami.
Pomembno prelomnico v prepoznavanju pomena industrijskega oblikovanja v podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) predstavlja leto 1975. Na povabilo direktorja Jurija Levičnika je vodenje oblikovanja vozil prevzel Georg Gedl, ki je pred tem deloval pri nemških podjetjih Auto Union in BMW. V Novem mestu je bil v procese oblikovanja vpet do leta 1983, nato pa je svojo pot nadaljeval v mariborskem TAM-u. Med letoma 1985 in 1995 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v obdobju 1995–2016 pa je kot oblikovalec ponovno sodeloval s podjetjem Adria Mobil. Svoje dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja in modeliranja vozil je strnil tudi v serijo ilustracij ključnih izdelkov blagovne znamke Adria.
Na razstavi bodo skozi serijo izvirnih ilustracij predstavljeni izbrani primeri iz več kot šestdesetletne zgodovine domače industrije počitniških vozil, ki jih pooseblja blagovna znamka Adria. Od začetnih prikolic, kjer so obliko še narekovali razvojni inženirji, preko Gedlovih dizajnov do najsodobnejših modelov, ki jih novomeška tovarna izdeluje do danes.
Program pripravljamo v sklopu razstave “Modro na belem”: fenomen prikolice Adria , ki je v Bistri na ogled med 9. oktobrom 2025 in 31. decembrom 2026.
Retrospektiva počitniških vozil …
V dobrih šestih desetletjih domače industrije počitniških vozil je v Novem mestu nastala vrsta prikolic in avtodomov, ki so ohranjali svojo bistveno značilnost – nudenje udobja in svobode, a spreminjali obliko, materiale, barvo. Ob razvojnih inženirjih je skozi desetletja vse bolj opazna postajala vloga industrijskih oblikovalcev, ki so tehnično dovršena vozila oblikovali v uporabniku prijazne izdelke. Skozi razstavo spremljamo spremembe v obliki, pa tudi v tehnologijah izdelave in spreminjajočem se okusu kupcev – od prve, pionirske Adrie 375, do najsodobnejših modelov, ki premišljeno oblikovanje združujejo z naprednimi tehnologijami.
… v risbah Georga Gedla
Pomembno prelomnico v prepoznavanju pomena industrijskega oblikovanja v podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) predstavlja leto 1975. Na povabilo direktorja Jurija Levičnika je vodenje oblikovanja vozil prevzel Georg Gedl, ki je pred tem deloval pri nemških podjetjih Auto Union in BMW. V Novem mestu je bil v procese oblikovanja vpet do leta 1983, nato pa je svojo pot nadaljeval v mariborskem TAM-u. Med letoma 1985 in 1995 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v obdobju 1995–2016 pa je kot oblikovalec ponovno sodeloval s podjetjem Adria Mobil. Svoje dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja in modeliranja vozil je strnil tudi v serijo ilustracij ključnih izdelkov blagovne znamke Adria.
Pionirska Adria 375 je nastala iz želje podjetja IMV po oblikovanju produkta, ki bo uspel nagovoriti potrošnike v tujini in s tem podjetju omogočil dostop do deviznih sredstev. Inženir Martin Sever je prototip počitniškega vozila s sodelavci zasnoval v nekaj mesecih in ga avgusta 1965 s svojim avtomobilom odvlekel na 2.000 km dolgo pot do Stockholma. Tam je bila novomeška počitniška prikolica prvič predstavljena skandinavskim kupcem, sklenjena so bila prva naročila.
Martin Sever z osebnim avtomobilom znamke DKW in pionirsko prikolico IMV Adria 375 na poti na Švedsko avgusta 1965. (Arhiv Adria Mobil)
Na 2.000 km poti je Martin Sever na prototipu prikolice sproti testiral kakovost pravkar izdelanega vozila. (Arhiv Adria Mobil)
Po doslej znanih podatkih je edina v izvirni obliki ohranjena Adria 375 del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Podrobnejši podatki o zgodovini vozila niso ohranjeni. (Dragan Arrigler, Tehniški muzej Slovenije)
Prva generacija novomeških prikolic je prinesla skupek različnih modelov, ki so se razlikovali po dolžini in opremljenosti, a ohranjali značilno ovalno obliko. Po letu 1970 se je začel na prikolicah v višini oken pojavljati širok moder pas. Modro-bela barvna kombinacija, ki je spominjala na Jadransko morje, je leta ostala zaščitni znak prikolic Adria Caravan. V času prve generacije (1968–1978) se je IMV uvrstil med vodilne evropske proizvajalce počitniških prikolic. Prikolice so sestavljali v Novem mestu, v Brežicah in v belgijski tovarni, komponente pa so zagotavljale številne manjše izpostave.
Najmanjši primerek prve generacije – IMV Adra Caravan 305 je del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije in osrednji eksponat razstave »Modro na belem: fenomen prikolice Adria«. (Tomo Jeseničnik, Tehniški muzej Slovenije)
Notranjost prikolice je morala biti zaradi omejenega prostora zasnovana premišljeno. Na mestu jedilne mize so uporabniki lahko uredili ležišče. (Tomo Jeseničnik, Tehniški muzej Slovenije)
Dodatno udobje je na počitniški parceli zagotavljal predprostor proizvajalca Induplati. (Tomo Jeseničnik, Tehniški muzej Slovenije)
Ob koncu 70. let 20. stoletja je v Novem mestu nastala nova generacija počitniških prikolic. Poleg razvojnih inženirjev je bil v proces nastanka prvič vključen tudi poklicni oblikovalec. Tedanji generalni direktor IMV Jurij Levičnik je za to nalogo izbral oblikovalca Georga Gedla, ki se je pred tem kalil pri nemških velikanih Auto-Union in BMW. Kot rezultat novega sodelovanja je bila uvedena prenovljena oblika prikolic z ravno streho, poenoteno sprednjo in zadnjo stranjo ter dekorativnim ozkim modrim pasom pod okenskimi odprtinami.
Z drugo generacijo počitniških prikolic blagovne znamke Adria je podjetje IMV uvedlo povečano ponudbo, ki je različne segmenta kupcev nagovarjala z različno velikimi, eno- in dvoosnimi vozili ter različno notranjo opremljenostjo. (Arhiv Adria Mobil)
Blagovna znamka Adria se je do konca 70. let uveljavila na vseh pomembnejši zahodnoevropskih tržiščih. (Arhiv Adria Mobil)
Direktor IMV Jurij Levičnik je že leta 1976 predlagal, da bi se v podjetju ukvarjali z razvojem avtodomov. Kot osnovo je predvidel Mercedes-Benz T1 Transporter, takrat najsodobnejši kombi. Inženir Martin Sever je v Bremnu preizkusil prototip tega vozila in ga v poročilu ocenil kot primerno osnovo za razvoj avtodomov. Do konkretnejših korakov je prišlo leta 1982, ko je bilo izdelanih nekaj prototipov avtodomov z mansardno nadgradnjo na osnovi Renaultovih dostavnih vozil Master in Traffic. Eden od prototipov je ohranjen v zbirki Kluba prijateljev IMV v Drgančevju v Novem mestu. Serijsko proizvodnjo avtodomov Adriatik je v 80. letih prevzela belgijska tovarna IMV v Deinzeju.
Projekt izdelave prvega avtodoma je v IMV z razvojnega vidika vodil Stanislav Lukšič (kleči drugi z leve), z oblikovalskega pa Georg Gedl (kleči tretji z leve). (Arhiv Adria Mobil)
Avtodomi podjetja IMV so nastajali v njihovi belgijski tovarni v kraju Deinze. (Arhiv Adria Mobil)
Že v 70. letih je Georg Gedl pripravil idejno skico motoriziranega počitniškega vozila na osnovi Mercedes-Benz Transporterja, ki je oblikovno še močno črpal iz počitniških prikolic. (Arhiv Georga Gedla)
Po naročilu podjetja IMV je Georg Gedl leta 1983 pripravil več idejnih osnutkov za počitniške prikolice, ki bi se izdelovale po modularnem sistemu z uporabo avtomobilske tehnologije. Nosilec ideje je bil razvojni inženir Martin Sever. Zamisel je predvidevala uporabo obstoječih preš za izdelavo nadgradnje iz aluminijaste pločevine, na katerih so takrat izdelovali karoserijske elemente za Renault R4. Projekt je bil zanimiv, vendar je žal ostal le na papirju.
Koncept Adria AL iz leta 1983 je spominjal na ameriške t. i. airstream prikolice. (Arhiv Georga Gedla)
Modularna zasnova iz prešane aluminijeve pločevine bi pocenila proizvodnjo, vendar so pri IMV ocenili, da se investicija v izdeelavo posebnih orodij ne bi izplačala. (Arhiv Georga Gedla)
V sklopu konceptnega projekta AL je Georg Gedl vizualiziral tudi avtodom. (Arhiv Georga Gedla)
Leta 2001 je Georg Gedl po naročilu podjetja Adria Mobil zasnoval konceptno prikolico, ki bi izstopala tako po namenu kot po obliki. Ker projekt ni bil omejen z zahtevami serijske proizvodnje, je omogočal večjo oblikovalsko svobodo. Na podlagi analiz in obiskov karavanskih salonov je bila razvita ideja »terenske« prikolice, namenjene aktivnim uporabnikom, zlasti motoristom (enduro). Zasnova je predvidevala dvignjen sprednji del strehe z ležiščem za dve osebi, spodaj pa prostor za dva motorja, dostopna prek premične rampe. Karoserija je bila načrtovana kot samonosilna, izdelana po RTM-postopku iz kompozitnih materialov, brez klasične šasije. Notranjost iz termoformiranih ABS-elementov bi omogočala enostavno čiščenje, vhod pa bi bil umeščen zadaj za učinkovitejšo izrabo prostora.
Prikolica Enduro je bila zasnovana za aktivne posameznike. (Arhiv Georga Gedla)
Pri Enduru je bil poudarjen praktični vidik, ki je imel prednost pred udobjem. (Arhiv Georga Gedla)
Čeprav prava prikolica ni bila izdelana, je v avtorjevi domači zbirki ohranjena pomanjšana različica, ki jo je Gedl prejel v dar od sodelavcev ob upokojitvi. (Arhiv Georga Gedla)
Ko je Georg Gedl leta 1995 ponovno začel sodelovati s tovarno Adria, je bilo podjetje v negotovem položaju in je proizvajalo le še počitniške prikolice, medtem ko so proizvodnjo avtodomov v belgijskem Deinzeju že opustili. Njegova prva večja naloga je bila oblikovna prenova pete generacije prikolic UNICA, iz katere je bila razvita šesta generacija z na novo oblikovanima čelno in zadnjo steno, prvič v celoti izdelanima iz termoformirane ABS plastike. Ta generacija se je izdelovala med letoma 1999 in 2005. Uspeh modela je omogočil razvoj sedme generacije, pri kateri je Gedl nekatere oblikovalske rešitve povzel po konceptni prikolici L’AURA. Leta 2001 je začel z idejnimi skicami, sledilo je modeliranje maket in razvoj nove oblike vseh sten, ki se v osnovi uporablja še danes. Pri oblikovanju čelne stene je naletel na tehnološke omejitve pri izvedbi ukrivljenega okna, zato je moral rešitev prilagoditi z ravno površino, kar je vplivalo na končno obliko.
Prikolica Adiva je bila med uspešnejšimi prodajnimi izdelki v začetku tega tisočletja. (Arhiv Adria Mobil)
Leta 2004 je Georg Gedl kot zunanji sodelavec podjetja Adria Mobil prevzel zahtevno nalogo oblikovanja prvega integriranega avtodoma. Na osnovi podvozja Renault Master, kombiniranega s šasijo Al-Ko, je bilo treba razviti celostno oblikovno zasnovo vozila. Gedl je uporabil uveljavljen avtomobilski oblikovalski proces – od idejnih skic do modeliranja maket – pri čemer je posebno pozornost namenil čelni steni, ključnemu oblikovnemu elementu tovrstnih vozil. Po izboru rešitve je sledil razvoj konstrukcije in izdelava orodij, pri čemer je sodeloval z ing. Markom Mežnarjem. Zaradi časovnih omejitev so za predstavitev prototipa leta 2005 uporabili začasne rešitve, vključno z vakuumsko oblikovano čelno steno iz ABS-plošče. Kljub zahtevnim okoliščinam je bila funkcionalna maketa pravočasno pripravljena, razvoj pa se je nadaljeval do predstavitve prvega prototipa na sejmu v Düsseldorfu istega leta.
Prve idejne skice novega integriranega avtodoma podjetja Adria Mobil. (Arhiv Georga Gedla)
Izdelava modela iz poliuretanske pene je bil vmesni korak med skicami in končnim modelov v razmerju 1:1. (Arhiv Georga Gedla)
Model avtodoma Vision, ki je bil leta 2005 javnosti predstavljen na sejmu v Düsseldorfu. (Arhiv Georga Gedla)
Ob 40. obletnici blagovne znamke Adria je bila leta 2005 oblikovalki Nini Mihovec zaupana zasnova jubilejne prikolice, namenjene mlajšim uporabnikom. Predstavljena je bila prikolica Action, ki je kljub majhnosti premišljeno združevala vse ključne funkcije počitniške prikolice. Mladosten in neobremenjen dizajn je bil dobro sprejet, zato je bila prikolica uvrščena v serijsko proizvodnjo in ob manjših oblikovnih posodobitvah vse do danes ostaja med najbolj priljubljenimi izdelki blagovne znamke.
Majhne dimenzije prikolice Action prispevajo k njeni okretnosti. (Arhiv Adria Mobil)
Nekoliko prilagojena prikolica Action po 20 letih še vedno ostaja v ponudbi. (Arhiv Adria Mobil)
Počitniška prikolica višjega cenovnega razreda z mednarodno nagrajenim dizajnom studia Gigodesign prispeva k aktualnim trendom v industriji. S svojo velikostjo – največja različica meri v dolžino okoli 11 metrov – se Astella približuje mobilnim hišam, a kljub temu ohranja avtonomnost in mobilnost. Njeno obliko zaznamujejo čiste linije, odprtost navzven pa uporabnika postavlja v tesnejši stik z okoljem. Z uporabo naprednih tehnoloških rešitev zagotavlja visoko raven bivalnega udobja.
Preko velikih okenskih površin uporabnik lažje vzpostavi stik z okolico. (Arhiv Adria Mobil)
Astella zaradi svoje oblike in dimenzij spominja na mobilno hišo. (Arhiv Adria Mobil)
