Tehniški muzej Slovenije prvič pripravlja Dneve inovativnih mehanizmov v naravi, namenjene učencem osnovnih šol in dijakom. Program temelji na interaktivni razstavi Inovativni mehanizmi narave, ki obiskovalcem na zanimiv in doživet način predstavlja povezavo med naravnimi pojavi in tehničnimi izumi.

Razstava obiskovalcem približa področji biomimikrije in bionike ter prikazuje, kako so znanstveniki in inženirji skozi zgodovino opazovali naravo ter njene rešitve prenesli v razvoj sodobnih tehnologij. Udeleženci spoznajo, da številni tehnični dosežki temeljijo prav na oblikah, strukturah in procesih, ki jih najdemo v živem swetu.

Cilj programa je spodbuditi radovednost ter pokazati, kako lahko opazovanje narave vodi do novih idej, inovativnih rešitev in tehnološkega napredka.

Interaktivno razstavo Inovativni mehanizmi narave sta zasnovala Garsia in Nadina Kosinac, interdisciplinarna ustvarjalca, ki povezujeta naravoslovje, tehniko in umetnost.

PROGRAM DOGODKA

Dnevi inovativnih mehanizmov v naravi bodo potekali:

• od torka, 18. 5., do petka, 21. 5., med 9.00 in 13.00 za najavljene skupine učencev in dijakov,
• v soboto in nedeljo, 22. 5. in 23. 5., pa bodo prikazi eksponatov namenjeni splošnim obiskovalcem muzeja.

Ogled Dnevov inovativnih mehanizmov v naravi je mogoč z nakupom muzejske vstopnice.

Za organizirane skupine je po predhodnem dogovoru ogled mogoč tudi izven predvidenega urnika.

NAJAVA SKUPIN

Skupine svoj obisk najavijo preko telefona 051 691 108 oziroma po elektronski pošti barbara.lah@tms.si.

Po predhodnem dogovoru je ogled za skupine mogoč tudi izven predvidenega urnika.

OPISI PRIKAZOV

Lotosov list – samočistilne površine

Lotosov list ostane čist tudi v blatnem okolju. Njegova površina je prekrita z mikroskopskimi izrastki in voskom, zato se vodne kapljice ne razlijejo, temveč zdrsnejo po površini in s seboj odnesejo umazanijo. Ta pojav imenujemo lotosov efekt. Po njem so razvili samočistilna stekla, fasade, barve in vodoodbojna oblačila, ki potrebujejo manj čiščenja in manj čistilnih sredstev.

Sovino perje – tiho gibanje

Sove lahko letijo skoraj neslišno zaradi posebne zgradbe svojih peres. Robovi peruti razpršijo zračne vrtince in zmanjšujejo nastajanje hrupa. Inženirji so to rešitev uporabili pri razvoju tišjih vetrnih turbin, ventilatorjev, dronov in letalskih kril.

Gekonov oprijem

Gekoni brez težav hodijo po steklu in celo po stropu. Njihove blazinice na prstih so prekrite z milijoni drobnih dlačic, ki ustvarjajo Van der Waalsove sile. Ta pojav je navdihnil razvoj novih lepilnih trakov, medicinskih obližev in robotskih prijemal, ki omogočajo varen oprijem brez kemičnih lepil.

Kljun vodomca – izboljšava hitrih vlakov

Vodomec se lahko z veliko hitrostjo potopi v vodo skoraj brez pljuska. Njegov dolg in ozek kljun zmanjšuje upor zraka in vode. Po njegovem zgledu so japonski inženirji preoblikovali nos hitrega vlaka Shinkansen, ki je postal tišji, hitrejši in energetsko učinkovitejši.

Krila metulja Morpho – barve brez pigmentov

Bleščeče modra krila metulja Morpho ne nastanejo zaradi pigmentov, temveč zaradi mikroskopske strukture lusk, ki lomi in odbija svetlobo. Takšne strukturne barve navdihujejo razvoj zaščitnih elementov na bankovcih, osebnih dokumentih, hologramih in drugih izdelkih.

Netopir – eholokacija

Netopirji se v popolni temi orientirajo z eholokacijo. Oddajajo ultrazvočne valove in poslušajo njihove odboje od predmetov. Po tem principu delujejo sonarji, parkirni senzorji v avtomobilih, podvodni navigacijski sistemi in ultrazvočni medicinski pripomočki.

Kača – zaznavanje toplotnega sevanja

Nekatere kače imajo posebna čutila, s katerimi zaznavajo toplotno sevanje toplokrvnih živali. Ta sposobnost je navdihnila razvoj termovizijskih kamer, ki jih uporabljajo gasilci, reševalci, zdravniki, energetiki in drugi strokovnjaki.

Muhino sestavljeno oko

Muhe imajo oči, sestavljene iz več tisoč drobnih očesc, imenovanih omatidiji. Takšna zgradba omogoča široko vidno polje in hitro zaznavanje gibanja. Po tem zgledu so razvili panoramske kamere, napredne senzorje gibanja ter optične sisteme za robotiko in varnostne naprave.

Čebela – hitra krila

Čebelja krila zamahnejo več kot dvestokrat v sekundi. S pomočjo stroboskopa lahko njihovo gibanje navidezno upočasnimo ali celo ustavimo. Ta princip uporabljajo raziskovalci, fotografi in industrija pri preučevanju hitrih pojavov.

Semena repinca – ježek trak

Semena repinca imajo drobne kavlje, s katerimi se oprimejo živalske dlake ali oblačil. Opazovanje tega pojava je švicarskega inženirja Georgea de Mestrala navdihnilo za izum ježek traku (Velcro), ki ga danes uporabljamo na številnih področjih.

Transport vode v drevesu

Drevesa brez črpalk dvignejo vodo iz korenin do krošnje s pomočjo kapilarnega pojava, izhlapevanja vode skozi liste in razlik v tlaku. Po tem naravnem principu delujejo mikrofluidni sistemi in sodobni hladilni sistemi za elektroniko.

Fluorescenca

Škorpijoni in nekateri minerali pod ultravijolično svetlobo zasvetijo v modri ali zeleni barvi. Ta pojav uporabljamo pri preverjanju pristnosti bankovcev, v forenziki, medicinski diagnostiki in znanstvenih raziskavah.

Ribji mehur – podmornice

Ribji plavalni mehur omogoča ribam uravnavanje plovnosti. Enak princip uporabljajo podmornice, ki z uravnavanjem količine vode in zraka v balastnih tankih spreminjajo svojo gostoto ter se lahko varno potopijo ali dvignejo na površje.

Heliotropizem – sončnice in sončni paneli

Mlade sončnice čez dan obračajo cvet proti Soncu, da prejmejo čim več svetlobe. Ta pojav je navdihnil razvoj sončnih sledilnih sistemov, ki sončne panele samodejno obračajo proti Soncu in povečujejo njihovo učinkovitost.