Poskusi s plini
Vodijo: doc. dr. Marta Počkaj, asist. Mišel Hozjan, Aleš Knez
Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim je na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

Eksperimenti na temo vode
Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode pri soljenju površin; (3) Visoka specifična toplota vode ter (4) Nastanek vodnega oblaka.

Zaščita celic pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmi
Vodita: izr. prof. dr. Miha Pavšič, asist. Jošt Hočevar (Bio)kemijske reakcije, ki potekajo v naših celicah, včasih vodijo do nastanka neželenih ali celo strupenih stranskih produktov. Eden izmed njih je vodikov peroksid, ki lahko povzroči veliko škode, če ga celice pravočasno ne razgradijo, nastaja pa v stranskih procesih dihalne verige, med oksidacijo maščobnih kislin in med detoksifikacijo – odstranjevanjem organizmu strupenih spojin. Ključno vlogo pri njegovi razgradnji ima encim katalaza, ki se nahaja v skoraj vseh organizmih, izpostavljenih kisiku. V primerjavi z molekulo vodikovega peroksida je molekula katalaze ogromna, saj vsebuje več kot 30.000 atomov! Raziskali bomo, v katerih organizmih oziroma njihovih delih je katalazna aktivnost najvišja, ter z eksperimenti proučili vpliv dejavnikov, kot so pH in temperatura, na njeno stabilnost ter hitrost reakcije, ki jo katalizira. Vas zanima, kateri človeški organ je še posebej bogat s katalazo in lahko v epruveti povzroči čisto pravo brbotanje kisika?

Varno in zdravo okolje za delo in učenje
Vodijo: asist. Maša Legan, asist. dr. Marko Krivec, Jerneja Črepinšek, Eneja Lina Berglez, Klara Zver
Vsak posameznik si želi delovni in tudi prosti čas preživeti v varnem in zdravem okolju. Danes je glavna dolžnost delodajalca, da vsem zaposlenim zagotovi varno in zdravo delovno okolje. Z rednimi kontrolami mikroklimatskih razmer na delovnem mestu se tako preverja ustreznost delovnega okolja, pri tem pa izmerjene vrednosti ne smejo presegati s predpisi določenih mej. Poleg mikroklimatskih razmer je pomembno tudi, da je delovno mesto prilagojeno delavcu, kar se zagotavlja z ustreznim ergonomskim oblikovanjem delovnega mesta. Slednje temelji na telesnih dimenzijah posameznika, pri čemer sta glavna cilja čim manjše delo mišic za vzdrževanje položaja telesa in dovolj prostora za gibanje. Podoben pristop je potrebno ubrati tudi pri zasnovi okolja za čim bolj stimulativno učenje. Obiskovalcem bomo zato predstavili načine za merjenje in presojo razmer na nekem delovnem (ali kakem drugačnem) mestu in pri tem na podlagi telesnih dimenzij ergonomsko oblikovali delovni oz. učni prostor.

Organske spojine kot barve in dišave
Vodijo: asist. Ines Kulašić, Dominik Fendre, Tajda Klemen
Organske spojine so ključni gradniki našega vsakdana – pojavljajo se v naravi, v naših domovih, predmetih in nas samih! Med njimi so še posebej zanimiva organska barvila in dišave, ki so postale nepogrešljive sestavine v prehrambni in tekstilni industriji. V okviru delavnice bomo raziskali, kako lahko vplivamo na barvo organskih molekul z različnimi reakcijami, kot sta oksidacija in redukcija ter kisli in bazični pogoji. Sintetizirali bomo aromo banane, ki jo poznamo iz priljubljenih slaščic (čokoladnih bananic) ter preizkusili in prepoznali nekatere najpogostejše umetne dišave in arome, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju.