2025-05-23T00:00:00+02:00
Loading Dogodki

Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti 2025, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, so namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem. Potekali bodo od torka, 8. 4. do petka, 11. 4. 2025, predvidoma od 9.00 do 13.00 v Bistri pri Vrhniki. V primeru večjega zanimanja lahko trajajo do 15:30.

Sodelavci fakultete bodo predstavili različne interaktivne poskuse. Vsak dan bodo imele predstavitev dve ali tri različne skupine. Predstavitve bodo potekale v 2 oziroma 3 prostorih. Vsaka skupina bo večkrat izvedla svojo predstavitev, ki bo trajala približno 30 minut.

Obvezne predhodne prijave na telefon: 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Izven napovedanega urnika si skupine lahko ogledajo prireditev ob predhodni prijavi.

RAZPORED PRIKAZOV:

8. 4. 2025
Poskusi s plini Eksperimenti na temo vode Modifikacije elektrokemijskih senzorjev
9. 4. 2025 Gorivne celice – superpretvorniki električne energije  Modifikacije elektrokemijskih senzorjev Zaščita celic pred reaktivnimi kisikovimi

zvrstmi

10. 4. 2025 Poskusi s plini Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snovi Varno in zdravo okolje za delo in učenje
11. 4. 2025 Modifikacije elektrokemijskih senzorjev Organske spojine kot barve in dišave

Poskusi s plini
Vodijo: doc. dr. Marta Počkaj, asist. Mišel Hozjan, Aleš Knez
Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim je na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

Eksperimenti na temo vode Eksperimenti na temo vode
Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode pri soljenju površin; (3) Visoka specifična toplota vode ter (4) Nastanek vodnega oblaka.

Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snoviMIKROREAKTORJI
Vodijo: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl, asist. Borut Šketa, asist. Marko Božinović
Miniaturizirani sistemi predstavljajo veliko prelomnico v industrijski proizvodnji snovi, pa tudi v analitiki, medicini in biotehnologiji ter pri varovanju okolja. Mikroreaktorji so naprave z vsaj eno dimenzijo manjšo od 1 mm, v katerih potekajo reakcije. Predstavili bomo steklene mikroreaktorje s kanali v obliki vijug – meandrov višine in širine v območju nekaj sto mikrometrov. Z injekcijskimi črpalkami bomo v reaktorje vnašali snovi, ki jih bomo v mikrokanalih intenzivno pomešali in na ta način omogočili hiter potek reakcije. Predstavili bomo tudi kapljično mikrofluidiko, kjer bomo tvorili kapljice v dvofaznem sistemu olje/voda. Vse procese bomo spremljali s pomočjo mikroskop

Gorivne celice – superpretvorniki električne energije xc
Vodita: doc. dr. Tina Skalar, asist. Larisa Suhodolčan Žagar
Raziskovalci si že precej časa prizadevajo pretvoriti naravno energijo v nam bolj uporabno električno, kar pomeni pretvorbo kemične energije iz fosilnih goriv in derivatov, kot so vod ik in alkoholi, v električno energijo. Hkrati velik pomen pripisujemo izkoristku take pretvorbe, v kateri bi čim bolj zmanjšali izgube. Gorivna celica deluje kot neke vrste baterija. Razlika med baterijo in gorivno celico je, da baterija, ko se reaktanti v njej porabijo, ne deluje več, nasprotno pa lahko gorivnim celicam nemoteno stalno dovajamo potrebne reaktante. Če je gorivo čisto, pri njihovem delovanju nastanejo le voda, CO2 in toplota. Na delavnici bomo podrobneje spoznali delovanje gorivne celice ter njen doprinos k zeleni proizvodnji in rabi električne energije.

Modifikacije elektrokemijskih senzorjevModifikacije elektrokemijskih senzorjev
Vodi: asist. Maksimiljan Dekleva
Elektrokemijski senzorji so naprave, ki omogočajo, da se interakcija molekule določene spojine s površino elektrode pretvori v električni signal, ki ga beležimo. Z različnimi pristopi za modifikacije (spreminjanje) površine elektrod lahko vplivamo na to, na katero spojino se bo senzor odzval ter kako majhne količine lahko zaznamo. Obiskovalcem bo v začetku predstavljena zgradba najbolj ključne komponente senzorja – sitotiskane elektrode. V nadaljevanju bosta predstavljena dva načina za modifikacijo površine delovne elektrode, tj. nakapljanje (angleško: drop-casting) in elektrodepozicija. V predstavitvi si bomo pogledali tudi najpogostejši način za čiščenje površine delovne elektrode, ki vključuje tvorbo vodika, kar bomo prepoznali po izhajanju mehurčkov. Eksperiment bomo končali s predstavitvijo senzorja za merjenje glukoze v krvi, ki ga uporabljajo diabetiki.

Zaščita celic pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmih2o
Vodita: izr. prof. dr. Miha Pavšič, asist. Jošt Hočevar (Bio)kemijske reakcije, ki potekajo v naših celicah, včasih vodijo do nastanka neželenih ali celo strupenih stranskih produktov. Eden izmed njih je vodikov peroksid, ki lahko povzroči veliko škode, če ga celice pravočasno ne razgradijo, nastaja pa v stranskih procesih dihalne verige, med oksidacijo maščobnih kislin in med detoksifikacijo – odstranjevanjem organizmu strupenih spojin. Ključno vlogo pri njegovi razgradnji ima encim katalaza, ki se nahaja v skoraj vseh organizmih, izpostavljenih kisiku. V primerjavi z molekulo vodikovega peroksida je molekula katalaze ogromna, saj vsebuje več kot 30.000 atomov! Raziskali bomo, v katerih organizmih oziroma njihovih delih je katalazna aktivnost najvišja, ter z eksperimenti proučili vpliv dejavnikov, kot so pH in temperatura, na njeno stabilnost ter hitrost reakcije, ki jo katalizira. Vas zanima, kateri človeški organ je še posebej bogat s katalazo in lahko v epruveti povzroči čisto pravo brbotanje kisika?

Varno in zdravo okolje za delo in učenje Varno in zdravo okolje
Vodijo: asist. Maša Legan, asist. dr. Marko Krivec, Jerneja Črepinšek, Eneja Lina Berglez, Klara Zver
Vsak posameznik si želi delovni in tudi prosti čas preživeti v varnem in zdravem okolju. Danes je glavna dolžnost delodajalca, da vsem zaposlenim zagotovi varno in zdravo delovno okolje. Z rednimi kontrolami mikroklimatskih razmer na delovnem mestu se tako preverja ustreznost delovnega okolja, pri tem pa izmerjene vrednosti ne smejo presegati s predpisi določenih mej. Poleg mikroklimatskih razmer je pomembno tudi, da je delovno mesto prilagojeno delavcu, kar se zagotavlja z ustreznim ergonomskim oblikovanjem delovnega mesta. Slednje temelji na telesnih dimenzijah posameznika, pri čemer sta glavna cilja čim manjše delo mišic za vzdrževanje položaja telesa in dovolj prostora za gibanje. Podoben pristop je potrebno ubrati tudi pri zasnovi okolja za čim bolj stimulativno učenje. Obiskovalcem bomo zato predstavili načine za merjenje in presojo razmer na nekem delovnem (ali kakem drugačnem) mestu in pri tem na podlagi telesnih dimenzij ergonomsko oblikovali delovni oz. učni prostor.

Organske spojine kot barve in dišavebarve
Vodijo: asist. Ines Kulašić, Dominik Fendre, Tajda Klemen
Organske spojine so ključni gradniki našega vsakdana – pojavljajo se v naravi, v naših domovih, predmetih in nas samih! Med njimi so še posebej zanimiva organska barvila in dišave, ki so postale nepogrešljive sestavine v prehrambni in tekstilni industriji. V okviru delavnice bomo raziskali, kako lahko vplivamo na barvo organskih molekul z različnimi reakcijami, kot sta oksidacija in redukcija ter kisli in bazični pogoji. Sintetizirali bomo aromo banane, ki jo poznamo iz priljubljenih slaščic (čokoladnih bananic) ter preizkusili in prepoznali nekatere najpogostejše umetne dišave in arome, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju.

foto: arhiv FKKT UL

 

Deli to zgodbo!

Zapri