Kako je kočija iz Spodnje Šiške po več kot stoletju našla svoje mesto v zbirki Tehniškega muzeja Slovenije?
Mnogi se Keršiča iz Šiške spominjajo po nekdaj znameniti gostilni, a ta je bila le del veliko večjega kompleksa ob današnji Celovški cesti. Že od druge polovice 19. stoletja je v tedaj samostojni občini Spodnja Šiška pri Ljubljani delovala delavnica kolarskega mojstra Petra Keršiča (1863–1909). V začetku 20. stoletja je Keršič svojo dejavnost razširil in v letih 1905/1906 je na tedanji Frankopanski ulici začel delovati obrat z zvenečim imenom – Prva kranjska tovarna vozov Peter Keršič. V tovarni je delalo okoli 30 delavcev, ki so izdelovali vozove, potniške kočije in celo lesene avtomobilske karoserije. Po Keršičevi smrti je tovarna nadaljevala z delom, kolarsko dejavnost pa je samostojno nadaljeval tudi Matija Terlep, dolgoletni poslovodja v Keršičevem obratu.
Pomembna obogatitev zbirke cestnih vozil
Med izdelki te kolarske delavnice je tudi kočija tipa viktorija, ki je danes del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Muzeju je bila podarjena kot dragocena donacija in danes predstavlja pomembno obogatitev zbirke cestnih vozil.
Viktorija je bila lahka potniška kočija, običajno namenjena vpregi enega konja. Zanjo so značilni odprta karoserija brez vrat, zložljiva usnjena streha in oblazinjena klop za dva potnika. Na sprednjem delu je bilo nameščeno sedišče za kočijaža. Blatnika sta bila izvedena enovito za sprednje in zadnje kolo, ki sta obenem služila kot stopnici za vstop v vozilo. Za udobnejšo vožnjo sta skrbeli sprednja in zadnja listnata vzmet, podvozje pa je bilo sestavljeno iz jeklenih elementov. Takšen tip lahke kočije se je v 19. stoletju pojavil na angleškem trgu, ki je tedaj narekoval smernice razvoja vprežnih potniških vozil. Viktorija se je kmalu razširila po Evropi in ob prelomu 19. in 20. stoletja postala del ponudbe kolarskih delavnic tudi na Slovenskem.
Več kot sto let na domačiji v Savljah
Kočija ni bila le izdelek iz Keršičeve tovarne, temveč tudi del prazničnega življenja na domačiji Kregar v Savljah. Tam so jo ob posebnih priložnostih uporabljali za slavnostne vožnje. Pod skrbnim varstvom več generacij se je ohranila več kot stoletje.
Ob viktoriji sta v muzejsko zbirko prišla tudi dva umetelno izdelana konjska komata, ki potrjujeta slavnostno vlogo vozila na večji kmetiji. Prvi je okrašen z medeninastimi reliefi in inicialkami gospodarja domačije Janeza Kregarja, drugi pa s prepariranim jazbečevim kožuhom.
Obnova v muzejski restavratorski delavnici
Po več kot stoletju uporabe je bila viktorija pred sprejemom v muzejsko zbirko potrebna temeljitega konservatorsko-restavratorskega posega. Muzejski konservatorji so z izbranimi čistili skrbno očistili tekstil, usnjeno streho, leseno ogrodje in kovinske dele. Sledili so zahtevnejši posegi: utrjevanje in lepljenje lesenih elementov, obnova kolesa, popravilo vage, sanacija oblazinjenega sedala, lepljenje raztrganin na usnjeni strehi, popravilo poškodovanega blatnika in zaščita lesenega ogrodja pred insekti.
Cilj konservatorsko-restavratorskega dela je bil ohraniti čim več izvirnega materiala in značilnosti predmeta ter ga hkrati stabilizirati in zaščititi pred nadaljnjim propadanjem.
Keršičeva viktorija je shranjena v oglednem depoju TMS v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, kjer je ob številnih drugih predmetih predstavljena večina vlečnih vozil iz muzejskega fonda.
Fantje iz Savelj na poti k birmi v Ljubljano, fotografirano v obdobju med obema svetovnima vojnama.
Nemška različica imena Keršičeve tovarne vozov s kolesa kočije.
Pogled na del standardne ponudbe kolarskih delavnic v začetku 20. stoletja. Grafika prikazuje ponudbo Terlepove delavnice, povzeta je iz knjige 100 let avtomobilizma na Slovenskem.
Kočija je bila več kot stoletje nepogrešljivo vozilo na domačiji Kregar iz Savelj.
Bogato okrašen komat nosi inicialke prvega lastnika, Janeza Kregarja.
Pred kratkim je kočija postala del zbirk TMS kot pomemben materialni dokaz bogate tradicije izdelovanja in uporabe cestnih vozil na Slovenskem.
Keršičeva viktorija je bila na grajskem dvorišču v Bistri deležna skrbnega restavratorskega posega.
Več kot stoletje stara zložljiva usnjena streha je terjala skrbno obravnavo.
Prvi avtomobili so bili na las podobni kočijam. Benzova Viktoria iz leta 1892 že po imenu nakazuje na značilno obliko karoserije.
Viri
- Boris Brovinsky, Kako so konjske moči izpodrivale konje, Ljubljana, 2005.
- Andrej Godeša, »Slovenci v avtomobilski industriji. 1. del – Peter Keršič (1863–1909)«, Transport, VIII, 10, 2008, str. 48–49.
- Lászlo Tarr, Karren, Kutsche, Karosse: Eine Geschichte des Wagens, München, 1970.
- Sandi Sitar, 100 let avtomobilizma na Slovenskem: 1898–1998, Ljubljana, 1998.
- Sandi Sitar, Z vozili skozi čas, Ljubljana, 1995.
- Branko C. Šuštar, Spodnja Šiška – pušeljc Ljubljane: arhivski zapiski s poti vasi v predmestje: 1885–1914, Ljubljana, 1996.
