Morsejev telegraf
Ameriški fizik Samuel Morse je leta 1837 predstavil električni telegraf ter posebno abecedo, sestavljeno iz kombinacije črt in pik, ki se je sprva zapisovala na papirnem traku, t. i. Morsejevo abecedo. Izkoristil je lastnost električnega toka, da s prekinitvijo na enem mestu prekine celoten tokokrog. Oddajnik in sprejemnik je povezal z žico, s katero je prekinjal in vklapljal električni tok.
Dobro izurjeni operater je s pomočjo Morsejeve abecede lahko v minuti posredoval 40 do 50 besed. Kasneje so signal razbirali iz zaporednih piskov, ki so prihajali iz zvočnika. Izurjen radiotelegrafist je tako lahko ročno oddal in sprejel 120 znakov v minuti.
Za prenos sporočil med Evropo in Ameriko so po dnu Atlantskega oceana položili kabel, ki pa je zaradi uporabljene previsoke napetosti deloval le 26 dni. Leta 1866 je bila vzpostavljena prva stalna podmorska telegrafska povezava med celinama. Po odkritju radijskih valov je italijanski fizik Guglielmo Marconi leta 1896 izdelal prvi brezžični telegraf, ki so ga deset let kasneje uporabili za prenos sporočil prek Atlantika.
Izgradnja železnice predstavlja pomemben mejnik v razvoju telegrafskega prometa, saj se je vzporedno s progo gradilo tudi telegrafsko omrežje. Sprva so telegrafsko službo uporabljali le za državne in vojaške potrebe ter za potrebe železniške uprave, po letu 1850 pa je bilo dovoljeno tudi že sprejemanje zasebnih telegramov.
Foto: Blaž Zupančič
