Dnevi gradnje in okolja 2026, ki jih Tehniški muzej Slovenije, v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, letos organizira že petič, bodo potekali od torka, 24. marca 2026, do petka, 27. marca 2026 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.

Prikazi so namenjeni učencem 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem. Potekali bodo med 9. in 13. uro, ogled pa je možen z nakupom muzejske vstopnice. Za organizirane skupine je po predhodni prijavi možen ogled tudi izven napovedanega urnika.

Obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte barbara.lah@tms.si.

Za šolske in srednješolske skupine bodo potekale naslednje delavnice oziroma prikazi:

Opisi prikazov 

Potresna miza
Pogledali si bomo, kakšne so bile med preteklimi potresi posledice nepravilne gradnje, in pojave, ki so povzročili materialno škodo in človeške žrtve. Podrobneje bomo obravnavali pojava mehke etaže in tlorisne nepravilnosti, ki sta zelo pogosta tudi v slovenski gradbeni praksi. Oba pojava bomo simulirali na potresni mizi s pomanjšanimi kovinskimi modeli, ki se uporabljajo za opazovanje odziva konstrukcij na potres. Udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali s predlogi za utrditev modela konstrukcije, ki ga bomo že v času predstavitve preuredili in preizkusili na potresni mizi. Tako bodo lahko na zelo plastičen način spoznali vpliv različnih protipotresnih ukrepov.

Prostorski razvoj mesta
Cilj delavnice je osvetliti pomen in vlogo prostorskega načrtovanja pri prostorskem razvoju naselij. Udeleženci so razdeljeni v skupine, vsaka pa prejme poenostavljen zemljevid naselja. Na tem zemljevidu manjkajo določena območja, ki jih morajo udeleženci nadomestiti s ploščicami. Razpolagajo s širokim naborom različnih možnosti, kot so zdravstveni dom, stanovanjska soseska, poslovna cona … Za pomoč pri usmerjanju so udeležencem na voljo tudi opredeljene težave v naselju, ki jih voditelj delavnice postopoma predstavi udeležencem.

Kviz Kaj veš o vodarstvu?
Skozi interaktivni kviz bodo dijaki preverili, koliko vedo o vodarstvu. Preverili bodo svoje znanje o številnih tematikah, kot so nastanek poplav, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki in delovanje morja. Razdelili se bodo v manjše skupine in s skupnimi močmi odgovarjali na zastavljena vprašanja.

Mešanje materialov z mineralnimi vezivi
Mešanje različnih snovi nas spremlja že od otroštva – pogosto se z njim srečamo povsem spontano, na primer pri igri v peskovniku, ko mešamo pesek z vodo, pri redčenju soka ali pripravi kakava. Delavnica temelji prav na tej naravni radovednosti in udeležencem omogoča, da skozi praktično delo spoznajo osnovne postopke priprave mešanic z mineralnimi vezivi.
Udeleženci se seznanijo z osnovnimi strokovnimi izrazi ter postopki, kot so tehtanje, mešanje, dodajanje agregatov in vlivanje v modele. Opazujejo tudi proces strjevanja hidravličnih in zračnih veziv ter razumejo, kako različne sestavine vplivajo na lastnosti končnega izdelka.

3D modeli in obogatena resničnost
Na delavnici predstavimo letalnik, pravila in načine letenja. Prikažemo postopek modeliranja posnetkov z letalnika ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk). Z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality) nadgradimo sliko ali 3D-model z dodatno digitalno vsebino. AR se lahko nazorno prikaže tudi na posebnem peskovniku, ki sproti zaznava spremembe oblikovanja površja z mivko, glede na to v peskovnik projecira barvno višinsko lestvico in plastnice. Peskovnik omogoča tudi simulacijo dežja.

Obnašanje konstrukcij
Učenci z modeli sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah, ter kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.

Kako gledamo na Zemljo iz vesolja
Na delavnici opišemo kako opazovanje Zemlje s satelitskimi posnetki. Pogledamo, kje so sateliti, koliko jih je, koko jih spravimo v tirnico okrog Zemlje ter kaj in kako z njimi opazujemo. Ogledamo si satelitske posnetke in praktične primere uporabe, od kmetijstva in gozdarstva do opazovanja urbanizacije in spremljanja naravnih nesreč.

Vodni krog
Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje).

Foto: arhiv FGG UL