V Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri pri Vrhniki smo maja 2024 odprli občasno razstavo Lojze Vodovnik, ki smo jo ob 90. obletnici rojstva akademika in inovatorja pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL) in SAZU. Z razstavo se želimo pokloniti slovenskemu raziskovalcu, inovatorju, predavatelju in akademiku Lojzetu Vodovniku, ki je pomembno sooblikoval znanstvene discipline, kot so biokibernetika, biomedicinska tehnika in rehabilitacijski inženiring. O akademiku in inovatorju smo se pogovarjali s projektnim vodjem razstave, fizikom in kustosom dr. Orestom Jarhom.
Kdo je bil prof. dr. Lojze Vodovnik? Bil je inženir elektrotehnike, profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in raziskovalec. Doma in po svetu je poznan predvsem po svojem delu na področju medicinske elektrotehnike.
Vodovnikovo vodilno in pionirsko vlogo na področju raziskovanja novodobne funkcionalne električne stimulacije – FES priznava ne samo domača, temveč tudi mednarodna znanstvena in strokovna javnost. Za kaj pravzaprav gre? Komunikacija med možgani in mišicami v telesu poteka po živčevju v obliki električnih sunkov. Če so te poti prekinjene, je mogoče te signale z ustreznimi elektronskimi napravami generirati izven telesa in jih z delujočimi mišicami upravljati tako, da prizadetim delom telesa vsaj delno povrnemo uporabnost.
Komu so bile namenjene njegove naprave? Katere funkcije so izboljševale? Naprave so namenjene predvsem bolnikom, ki so zaradi različnih vzrokov izgubili možnost upravljanja določenih delov telesa. Mišice, ki so bile ohromele, je bilo mogoče znova uporabljati. Pomembne so tudi pri rehabilitaciji za krepitev mišic, ki so zaradi poškodbe dolgo neaktivne in zaradi tega slabijo.
Kateri so njegovi najpomembnejši izumi? Kako so ti vplivali na naprave, ki jih v biomedicini poznamo danes? Njegov najpomembnejši izum je gotovo prvi elektronski obvod, s katerim je dokazal, da je bila njegova ideja izvedljiva. Peronealni stimulatorji so omogočali dvig stopala hemiplegičnih bolnikov (bolniki z izrazito paralizo ene polovice telesa, vključno z zgornjimi in spodnjimi okončinami, trupom ter obraznimi mišicami) in tako olajšali njihovo hojo. Večkanalni stimulatorji so bili namenjeni hemiplegičnim in paraplegičnim bolnikom in so pomagali pri stanju in hoji. Uporabljali so jih tudi v terapevtske namene za krepitev mišic. Zelo zanimiv je tudi eden izmed njegovih zgodnejših izdelkov, ki s pomočjo elektronike prikazuje nastanek Pavlovega refleksa. Izkazal se je kot zelo koristen v pedagoškem procesu, ker študentom pojava v živo ni mogoče prikazati.
Za katero njegovo biomedicinsko napravo bi lahko rekli, da je najbolj vplivala na napredek in razvoj te stroke? To je vsekakor elektronski obvod, s katerim je praktično dokazal, da je mogoče s pomočjo funkcionalnega dela telesa krmiliti ohromeli del. Z dvigom rame je preko zunanjega stimulatorja dosegel odpiranje dlani bolnikov po možganski kapi. Vsi naslednji so aplikacija tega principa na konkretnih primerih bolnikov.
Kaj vse si lahko obiskovalci ogledajo na razstavi in kaj je po vaše najbolj zanimiv del? Na razstavi so vse naprave, ki jih je Vodovnik izdelal sam in nekaj novejših, ki so jih razvili njegovi učenci in sodelavci. V uvodu predstavljamo prof. Aleša Strojnika, svetovno priznanega konstruktorja elektronskih mikroskopov, ki je bil Vodovnikov mentor pri diplomi in doktoratu. Na ogled so še njegove publikacije, članki, knjige in učbeniki. Razstava bo na ogled do 30. junija 2025.
Portret: Irina Rahovsky Kralj
