Tehniški muzej Slovenije v letu 2026 vstopa v svoje 75. leto delovanja na trdnih temeljih intenzivnega razstavnega, programskega in razvojnega dela v preteklem letu. Leto 2025 je zaznamovalo bogato muzejsko dogajanje, pomembni razvojni koraki ter okrepljeno sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, kar predstavlja izhodišče za nadaljnji razvoj muzeja.
Leto 2025: utrjevanje temeljev
V letu 2025 je Tehniški muzej Slovenije izvedel vrsto odmevnih občasnih razstav, dogodkov in izobraževalnih programov, ki so povezovali tehniško dediščino, ustvarjalnost, znanje in sodobne družbene teme. Posebno pozornost je muzej namenil mojstrstvu obrti, industrijski dediščini ter kulturi bivanja in prostega časa.
Med pomembnimi razvojnimi mejniki izstopa pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za prenovo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v Bistri, ki odpira pot večfazni obnovi muzeja in sodobnejši interpretaciji zbirk. Pomemben trenutek je bil tudi začetek novega mandata direktorice Natalije Polenec, usmerjenega v razvoj, izobraževanje in mednarodno sodelovanje. Izobraževalno delo muzeja je bilo v letu 2025 deležno tudi mednarodnih priznanj, med drugim nagrade Heritage in Motion Award, kar dodatno potrjuje vlogo muzeja kot prostora učenja, ustvarjalnosti in sodelovanja. Več razstav in projektov iz leta 2025 se vsebinsko nadaljuje tudi v letu 2026 ter ostaja na ogled obiskovalcem.
Leto 2026: nove stalne razstave in razširjen program
V letu 2026 bo muzej zaznamovalo odprtje dveh stalnih razstav, raznolike občasne in gostujoče razstave, javni programi ter nadaljevanje pomembnih infrastrukturnih projektov.
Prenovljena stalna razstava in nova stalnica
Junija bo v gradu Bistra odprta prenovljena stalna razstava o lovstvu, ena najbolj obiskanih razstav Tehniškega muzeja Slovenije. Razstava, ki je del muzejske ponudbe že več kot pet desetletij, bo posodobljena tako vsebinsko kot oblikovno. V ospredju bodo prostoživeče živali v slovenskem prostoru, njihovi habitati ter vprašanje sobivanja človeka z naravo. Posodobitev prinaša sodobne interpretativne pristope, interaktivne elemente, dvojezična besedila ter večjo dostopnost za različne skupine obiskovalcev.
Jeseni bo sledilo odprtje nove stalne razstave o preparatorstvu, ki bo to tematiko prvič predstavila kot celovit tehnični, kulturni in etični pojav. Razstava bo osvetlila zgodovinske prakse, muzejsko rabo in sodobne poglede na preparirane živali ter spodbudila razmislek o njihovem pomenu kot nosilcih znanja, spomina in interpretacije narave. Nova razstava pomeni pomembno vsebinsko nadgradnjo lovskega oddelka muzeja.
Občasne razstave
Jeseni bo v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu na ogled razstava Telefonske govorilnice skozi čas, del razstave pa bo predstavljen tudi na Gallusovem nabrežju v Ljubljani v obliki panojske razstave. Razstava prikazuje razvoj javne telefonije in družbeni pomen telefonskih govorilnic, ki so desetletja sooblikovale vsakdanje življenje, komunikacijske navade in podobo urbanega prostora. Posebna pozornost je namenjena razvoju poštne in komunikacijske infrastrukture, s poudarkom na prostoru Slovenije in Srbije.
Na ogled ostajajo tudi izbrane občasne razstave iz preteklega leta. Med njimi je razstava »Modro na belem«: fenomen prikolice Adria, ki osvetljuje več kot šest desetletij razvoja počitniških prikolic in njihov vpliv na kulturo prostega časa ter bo odprta do konca leta. Razstava bo letos v sodelovanju z Georgom Gedlom vsebinsko nadgrajena z retrospektivnim izborom risb izbranih počitniških vozil domače industrije. Do konca leta ostaja odprta tudi razstava Pravljična tehnika, ki z igrivim in interaktivnim pristopom povezuje tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo ter nagovarja predvsem mlajše obiskovalce. Do novembra bo v Muzeju pošte in telekomunikacij na ogled še razstava Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro, ki predstavlja skice in osnutke znamk arhitekta Miroslava Oražma ter širši zgodovinski kontekst njihovega nastanka po drugi svetovni vojni.
Gostujoče razstave, sodelovanja in javni programi
Pomemben del letnega programa predstavljajo gostujoče razstave, strokovna sodelovanja in javni dogodki, s katerimi Tehniški muzej Slovenije krepi povezave z domačimi in tujimi institucijami ter odpira prostor za izmenjavo znanja in izkušenj. Spomladi in jeseni bodo potekali Dnevi znanosti in tehnike (DIZIT), ki bodo v sodelovanju z univerzami, raziskovalnimi ustanovami in strokovnjaki obiskovalcem približali aktualne znanstvene in tehnološke teme skozi delavnice, predstavitve in interaktivne dogodke. V juniju bo muzej gostil tudi mednarodno konferenco WorkLab, posvečeno industrijski dediščini, digitalizaciji in trajnostnemu upravljanju kulturne dediščine. Konferenca bo potekala v Bistri in bo povezala domače ter tuje strokovnjake z različnih področij.
Prenova Oranžerije in pogled v prihodnost
Med ključnimi razvojnimi projekti muzeja ostaja prenova Oranžerije v Bistri, dela nekdanjega samostanskega kompleksa. Objekt bo statično saniran in celovito obnovljen, po zaključku prenove pa bo namenjen stalni razstavi o biotski raznovrstnosti ter interpretaciji naravovarstvenih vsebin, povezanih z območji Nature 2000. Prenova bo zaključena do začetka leta 2027, ko bo Oranžerija ponovno odprla vrata javnosti.
Leto nadgradenj in povezovanj
V letu, ko Tehniški muzej Slovenije obeležuje 75 let delovanja, programi in projekti potrjujejo njegovo vlogo odprte, sodobne in dostopne institucije, ki tehniško dediščino razume kot živ prostor znanja, dialoga in navdiha ter jo povezuje s sodobnimi vprašanji znanosti, tehnologije in družbe.
Foto: TMS, Jure Korber
