Zakaj je nebo modro, medtem ko je na Luni tudi podnevi temno in se vidijo zvezde? Prav tak pogled v nebo se ponuja tudi astronavtom iz mednarodne vesoljske postaje. Kaj je tisto, česar imamo na Zemlji v izobilju, v vesolju pa tega ni?

Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: to je atmosfera, tanka plast plinov, ki obdaja ves planet in omogoča življenje na njem. Del sončne svetlobe potuje mimo Zemlje, a dovolj blizu, da v atmosferi doživi množico trkov z molekulami zraka. Pojav imenujemo sipanje in zaradi njega del svetlobe, ki bi sicer šel mimo, prispe do površja. Ob tem se barve, ki sestavljajo belo sončno svetlobo (to lastnost najlepše razkrije mavrica) in se med seboj ločijo po valovni dolžini, obnašajo različno. Najbolj se sipljeta vijolična (človeško oko jo bolj slabo zaznava) in modra, ki imata od vidne svetlobe najmanjšo valovno dolžino. Takšne razmere veljajo, kadar so delci, na katerih se svetloba siplje precej (najmanj 10 krat) manjši od valovne dolžine svetlobe in ta pogoj je v primeru molekul zraka vsekakor izpolnjen. Sipana svetloba je precej enakomerno razporejena v vse smeri in del te svetlobe doseže tudi površino, zato je jasno nebo podnevi obarvano modro.

Vabimo vas, da fotografije, slike, zgodbe in koristne informacije na temo modrega neba pošljete na e-naslov: info@tms.si s pripisom imena fotografa/avtorja.