Muzej Tomaža Godca2018-10-29T19:15:29+02:00

Muzej Tomaža Godca

Razstava Tehniškega muzeja Slovenije “Bohinjci in usnje” je na ogled v enem od prostorov Godčeve hiše v Bohinjski Bistrici, kjer je v prvi polovici 20. stoletja delovala obrtna usnjarska delavnica, sedaj pa v njej pod okriljem Gorenjskega muzeja deluje Muzej Tomaža Godca.

F: Milojka Čepon.

Razstava je razdeljena na več sklopov, in sicer obravnava naslednje teme:

Usnjarska in čevljarska tradicija v Bohinju
V Bohinju je bila že v preteklosti dobro razvita živinoreja, ki je dajala osnovno surovino za izdelavo usnja. Najstarejša doslej najdena omemba rokodelskih poklicev usnjar in čevljar je iz popisa leta 1749.
V prvi polovici 20. stoletja sta v Bohinjski Bistrici delovali dve obrtni usnjarski delavnici: Sodjeva in Godčeva. Največji porabniki usnja so bili čevljarji in sedlarji. V letih med 1890 in 1910 je bila Bohinjska Bistrica z okoli 660 do 870 prebivalci prava »šoštarska vas«, saj se je s čevljarstvom ukvarjalo več kot 10 domačinov in nekaj tujcev. Po enega do dva čevljarja so imele tudi druge vasi v Bohinju. Po drugi svetovni vojni sta nove čevlje izdelovali in stare popravljali dve podjetji: Krajevno čevljarsko podjetje Zlatorog v Srednji vasi in Krajevno čevljarsko podjetje Triglav v Bohinjski Bistrici.

Sodjeva usnjarna
Konec 19. stoletja je v zgornjem delu vasi kože, ki so mu jih prinašali Bohinjci, strojil Jožef Sodja, po domače Skalovčev. Po očetovi smrti leta 1902 je z usnjarsko obrtjo nadaljeval Ivan Sodja. Leta 1939 je obrt prevzel Ivanov sin Nikola, ki se je leta 1944 pred likvidacijo umaknil na Koroško. Delavnica in trgovina sta bili po vojni zaplenjeni.

Godčeva usnjarna
Njen prvi lastnik Jurij Godec je v na novo postavljeni hiši ob potoku Bistrica okoli leta 1900 uredil usnjarsko delavnico. Najmlajši sin Tomaž Godec, ki se je pri njem izučil za usnjarskega pomočnika, je leta 1927 prevzel obrt in jo vodil do sredine leta 1941. Nemci so ga ujeli in ga kot talca ustrelili 20. aprila 1942 v Mauthausnu. Po vojni je njegov brat Blaž Godec v hiši odprl zbiralnico kož.

F: Milojka Čepon.

Od surove kože do usnja
Postopek ročne predelave kože v usnje v usnjarni Tomaža Godca je bil prvič rekonstruiran leta 1978 na podlagi izročila, ohranjenih predmetov in zbranih podatkov o nekdanji usnjarni. Tomaž Godec je strojil goveje in svinjske kože ter kože divjadi in drobnice. Za strojenje je kot strojilo uporabljal smrekovo lubje in hrastove ježice. Postopek predelave kože od priprave na strojenje, strojenja in obdelave po strojenju je nazorno predstavljen na panojih in s predmeti. Posamezna usnjarjeva opravila dopolnjujejo videoposnetki in fotografije na računalniškem zaslonu.

Usnjarsko orodje
Usnjarji so pri ročnem delu uporabljali številna orodja, zlasti nože. Orodje je bilo dragoceno, zato so nanj skrbno pazili. Na razstavi si lahko ogledate nože za pripravo kože na strojenje in nože za obdelavo kože po strojenju.

Avtorica razstave: Milojka Čepon
Sodelavci: Anja Poštrak, Ignac Jeršinovič, Niko Šušteršič
Fotografije: TMS, Marija Sodja
Prostorska postavitev razstave in oblikovanje: Ariana Furlan Prijon in Tjaša Štempihar
Oblikovanje publikacije: Tjaša Štempihar
Oblikovanje svetlobe: Marjan Visković
Konserviranje in restavriranje predmetov: Restavratorska služba TMS
Avdio in video: Studio Cotič Trojer, Lambda d. o.o.
Mizarska dela: TMS
Razstavna oprema: Jernej Debevec
Jezikovni pregled in prevod: Melita Silič
Printi: Epigram

Muzej Tomaža Godca

Zoisova ulica 15
4264 Bohinjska Bistrica
+386 (0)4 577 01 42
E-naslov: muzeji.bohinj@gorenjski-muzej.si