Telefona Bramão in Iskra ETA 802023-12-21T14:37:16+01:00

Zgodovino komunikacij so zaznamovali ustvarjalnost, ekperimentiranje in registriranje patentov. Prizadevanja in talent mnogih izumiteljev na tem področju so izjemni.
Ta mesec v projektu Connecting Stories oživljamo zgodbo dveh manj znanih ustvarjalcev oz. izumiteljev. Vsak od njiju je v svoji deželi poskušal uvajati inovacije in premikati meje. Nobeden od njiju pa ni doživel zasluženega priznanja, saj njunih zaslug okolje ni dovolj cenilo ali pa nista imela dovolj sredstev, da bi registrirala svoje patente. Naj vam predstavimo zgodbo o portugalskem namiznem telefonu, ki ga je zasnoval Cristiano Bramão, in rdečem telefonu Iskra ETA 80, ki ga je oblikoval Davorin Savnik, slovenski oblikovalec, ki je bil za svojo stvaritev nagrajen, a so telefon kasneje začeli množično proizvajati, pri čemer niso ustrezno upoštevali njegovih avtorskih pravic.

Bramão

Pri 15-ih letih se je mladi Cristiano Augusto Bramão prijavil kot prostovoljec v 2º topniški polk in štiri leta kasneje je že kot 2º narednik prosil za premestitev k telegrafistom. Leta 1864 so telegrafsko službo demilitarizirali in Bramão je dobil naziv nižji telegrafist 1ª razreda, potem pa napredoval v glavnega telegrafista 2ª razreda, kasneje pa še v telegrafista 1ª razreda.

V svoji karieri je bil priznan kot spreten in inteligenten zaposleni pri različnih delovnih nalogah, ki jih je opravljal na preskusih z elektriko, pridobivanju telegrafskega materiala in drugih zadolžitvah. V tem obdobju je Bramão opravil več poskusov in razvijal svojo opremo tako na področju telegrafije kot tudi telefonije.

Nekateri so bili predstavljeni na Svetovni razstavi v Parizu leta 1878, v imenu Telegrafske uprave. Bramão je v francoski prestolnici predstavil tri različne telegrafske aparate Bramão, ki jih je oblikoval skupaj z njihovim konstruktorjem Maximilianom Augustom Herrmannom. Predstavitev je požela velik uspeh, priznanje pa so mu izkazali s Častno diplomo, ki pa je bila podeljena portugalski Generalni telegrafski upravi skupaj z zvenečimi imeni, kot so Baudot, Bell, Edison.

Bramão je z nenehnim raziskovalnim delom ustvaril dva telefona. Namizni telefon (komplet s telefonom za prostoročno telefoniranje), ki je omogočal govorjenje naglas. Prvi telefon na svetu, ki je imel mikrofon in slušalko vgrajena v enem samem kosu, prijetno obliko, možnost poslušanja in pisanja obenem, z enostavnim reguliranjem in uravnavanjem intenzitete zvoka. Bramão je prav tako iznašel telefon na baterije in slušalko, dodatek, ki se je začel uporabljati in so ga začeli množično proizvajati šele kasneje, v 20. stoletju.

Kljub temu, da se je Bramãou posrečilo izboljšati opremo, ki so jo iznašli drugi izumitelji, njegovo ime ni postalo mednarodno znano, saj njegove iznajdbe niso bile predstavljene pod njegovim imenom, najverjetneje sta temu botrovala pomanjkanje sredstev in tudi njegova prerana smrt.
V svojih mladih 41 letih življenja je Bramão iznašel tri telegrafske aparate, dva galvanometra, telegrafsko mizo, namizni telefon in telefon na baterije.
Več lahko izveste na razstavi “Vencer a Distância/Premagana razdalja” v Muzeju komunikacij v Lizboni, kjer si lahko tudi ogledate njegove aparate.

ETA 80

Leta 1946 v Kranju ustanovljena Iskra je bila prva tovarna elektrotehnike in finomehanike v Sloveniji. Tovarna, ki je na začetku zaposlovala 850 delavcev, se je v naslednjih desetletjih razvila v največje elektroindustrijsko podjetje v takratni skupni državi Jugoslaviji. Že leto po ustanovitvi so se v Iskri odločili, da vstopijo tudi na trg telekomunikacij. Lotili so se razvoja ključnih komponent za nov program telefonije, ki so mu sledili prvi načrti za telefonske centrale.
Prvi Iskrin telefon ITV 1 je bil narejen po Siemensovi licenci. Induktorski telefon s kovinskim ohišjem je bil namenjen predvsem železnicam in državnim ustanovam. Leta 1950 so predstavili prva modela telefonov iz serije avtomatskih telefonskih aparatov ATA. Leta 1956 sta bila med potrošniki najbolj priljubljena modela ATA 11 in ATA 12. Ohišje telefona, izdelano iz bakelita, je bilo poleg prevladujoče črne na voljo še v šestih barvah.
Na ljubljanskem sejmu elektronike je Iskra leta 1978 predstavila telefon, ki so ga poimenovali Olimpik. Oblikoval ga je Davorin Savnik, eden pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja. Serijska proizvodnja novega telefona z uradnim imenom ETA 80 je stekla leta 1980. Telefoni, izdelani iz termoplastične mase, so bili sprva na voljo v rdeči, rumeni, zeleni in rjavi barvi. Prvi so imeli vrtljivo številčnico, kasnejše modele so nadgradili s tipkovnico in drugimi tehnološkimi novostmi, vendar se oblika telefona ni spreminjala. Leta 1980 je postala ETA 80 uradni telefon XXII. olimpijskih iger v Moskvi. Zaradi vpadljivega videza in za telefonske aparate nenavadne aerodinamične oblike, ki spominja na dirkalnik, so ga po takrat priljubljenem brazilskem vozniku formule 1 Emersonu Fittipaldiju ljubkovalno imenovali Fitipaldi.
Legendarni Iskra ETA 80 je postal najbolj zaželen telefon za domačo in poslovno rabo in nepogrešljiv del gospodinjstev. V Kranju so izdelali več kot pet milijonov aparatov. Že v prvih letih po nastanku je prejel številne mednarodne oblikovalske nagrade. Ker v podjetju Iskra niso uspeli ustrezno zaščititi oblike telefonskega aparata, so ga množično kopirali. Samo Goldstar, predhodnik današnjega korejskega elektronskega giganta LG, naj bi prodal približno 160 milijonov kopij telefona. ETA 80 velja za enega najbolj kopiranih slovenskih izdelkov, po svetu naj bi bilo izdelanih med 200 in 300 kopij. Profesor Rido Busse, ki je v nemškem mestu Solingen ustanovil muzej ponaredkov Plagiarius, je kopijam telefona ETA 80 podelil kar 16 neslavnih »nagrad«.

Telefon je zaradi videza in prepoznavnosti vključen v zbirko industrijskega oblikovanja muzeja moderne umetnosti MoMa (Museum of Modern Art) v New Yorku in Muzeja moderne umetnosti v Münchnu.

 

animation_offset=””]

Fundação Portuguesa das Comunicações. Foto Pedro Ferreira. Iskra ETA 80 Telephone. Foto Marko Cotič Trojer
Bramão. Hrani: Fundação Portuguesa das Comunicações; Foto:Pedro Ferreira ETA 80. Hrani: Muzej pošte in telekomunikacij; Foto: Marko Cotič Trojer

[/fusion_table]

Zastava Po

zastava Eng

Zapri