Številka predmeta: 800:LJU;0004091
Razglednica oz. dopisnica je postavljena vodoravno in je črno-bela (fotografije in napis) in barvna (dva rdeče tiskana napisa). Na njej so tri fotografije, vsaka v svojem okrašenem okvirju, ki prikazujejo člane Sitarske in žimarske zadruge, pred hišo in pri delu. Po napisu sodeč člani zadruge izvirajo iz Stražišča. Dopisnico je natisnila Katoliška Tiskarna Ljubljana. Poleg imena tiskarne je natisnjena številka: "1884 08". Na zadnji strani razglednice je natisnjen napis "DOPISNICA.", s svinčnikom pa je zapisano število 200, ki se domnevno nanaša na odkupno ceno dopisnice. ZGODOVINA: SITARSTVO Sita iz konjske žime so tkali od 16. do srede 20. stoletja v vaseh med mestoma Kranj in Škofja Loka: Stražišče, Bitnje, Gorenja Sava, Šmarjetna gora itd. V Loškem gospostvu je bilo zelo razširjeno tkanje lanenega platna in na tkanje žime lahko gledamo kot na eno od tkalskih dejavnosti, za katero so morda znanje prinesli nemški naseljenci na Sorško polje. Družine, ki niso imele dovolj zemlje za preživetje, so se preživljale s tkanjem sit, žimo pa so jim priskrbeli sitarski podjetniki, založniki. Mnogi med njimi so s tem poslom zelo obogateli in si pridobili za zasluge pri trgovini s siti in napredovanju sitarstva tudi plemiški naziv. Trgovci so večino sit prodali v tujino, v druge avstrijske, ogrske in nemške dežele, Italijo, Francijo, Rusijo, Španijo, na Nizozemsko, celo v Afriko in Malo Azijo, precej pa so jih pokupili tudi Ribničani in z njimi krošnjarili po slovenskih in sosednjih deželah. Sita iz konjske žime so bila eden od tistih izdelkov nekdanje dežele Kranjske, ki so širili dober glas o nas po vsej Evropi. Od druge polovice 19. stoletja je prodaja žimnatih sit začela upadati, pač pa so žimo predelovali za tapeciranje in polnjenje posteljnih vložkov (žimnic). Leta 1907 je bila v Stražišču ustanovljena Sitarska in žimarska zadruga, ki je omogočila podaljšanje izdelovanja sit do 60. letih 20. stol., ko je dejavnost popolnoma izumrla. S smrtjo zadnjih sitarjev je šlo v pozabo znanje izdelovanja sit, v nekaterih muzejskih in zasebnih zbirkah pa se je še ohranilo orodje za pripravo žime in izdelovanje sit ter mnoga sita. Sitarska dediščina v Sloveniji, še zlasti barvasta sita, je edinstvena evropska dediščina. Živo pisana sita številnih karo in križastih vzorcev iz rumene, rdeče, oranžne, bele, črne in rjave žime nas še danes očarajo z nenavadnim materialom sijočih barv. [Vir: spletna stran http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=160, pridobljeno dne 9. 12. 2014]
Čas uporabe: 20. stoletje
Izvor:
Mere: a = 14,3 cm; b = 9,2 cm
