V Tehniškem muzeju Slovenije je na ogled občasna razstava »Vrezani spomini: graverski mojster Ciril Hočevar«, prva muzejska predstavitev ročnega graverstva kot poklica in umetne obrti v Sloveniji. Razstava na izjemno oseben in strokoven način osvetljuje skoraj izginulo obrt ter življenje človeka, ki je to znanje ohranjal, razvijal in prenašal na mlajše generacije.

V ospredju je zgodba Ciril Hočevar (1920–2016), dolgoletnega strokovnega učitelja na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, graverja in ustvarjalca številnih mojstrovin. Bil je zadnji, ki je ročno graviranje poučeval v okviru formalnega šolskega sistema v Sloveniji. V svoji delavnici na Krakovem je deloval vse do pozne starosti ter skozi desetletja ohranjal znanje, ki bi sicer utonilo v pozabo.

Razstava temelji na dragoceni donaciji družine Hočevar, ki je muzeju podarila obsežno in skrbno ohranjeno zbirko več kot sto predmetov. Med njimi so specializirana graverska orodja, šolski izdelki, osebni žigi, unikatni gravirani predmeti ter dokumentarno gradivo. Na ogled so graverski noži, črtala, punce, kalupi in drobnogled, pa tudi nekoč zelo priljubljene značke, medalje, žigi in pečatniki.

Poseben poudarek je namenjen tudi Hočevarjevi vlogi pri razvoju slovenske strokovne terminologije na področju graverstva. V 60. letih 20. stoletja je sodeloval pri pripravi terminološkega slovarja in v stroki užival velik ugled. Razstava predstavi tudi zgodovino šolanja za graverski poklic v Sloveniji, ki je med letoma 1930 in 1963 potekalo na posebnem graverskem oddelku Šole za umetno obrt, kjer se je Hočevar najprej izobraževal, pozneje pa vrsto let poučeval.

»Vrezani spomini« niso le prikaz tehnične obrti, temveč poklon človeku, ki je svoje življenje posvetil tihemu, a izjemno natančnemu delu. Graverstvo je bilo nekoč nepogrešljivo pri izdelavi žigov, kovancev, umetniških napisov, okrasja in industrijskih matric, danes pa se v dobi digitalnih tehnologij vrača kot nišna, ekskluzivna in izrazito umetniška dejavnost.