V muzejsko zbirko smo uvrstili vzorec lesa navadne jelke (Abies alba), ki predstavlja izjemno odkritje, saj gre za najstarejšo dokumentirano jelko v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Vzorec smo pridobili v okviru sodelovanja z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zgodba o prastarem lesu
Predmet raziskave so bila subfosilna debla navadnih jelk, ki so bila leta 2023 odkrita med obnovo kala v okolici Čadrga. Čeprav jelka na tem območju danes ne uspeva več, so debla v specifičnem mikrookolju iz mulja in gline ostala presenetljivo dobro ohranjena. Znanstvene analize so razkrile naslednja dejstva:
- Od dendrokronologije do radiokarbonske datacije: Strokovnjaki so najprej poskusili določiti starost z dendrokronološko analizo (štetjem branik), vendar datacija ni bila možna, ker je les starejši od vseh obstoječih referenčnih kronologij, ki pokrivajo zadnjih 2.100 let.
- Izjemna starost in mednarodni pomen: Radiokarbonska datacija, opravljena v laboratoriju na Dunaju, je potrdila, da so najstarejše jelke rasle pred približno 6.680 leti, kar jih uvršča med najstarejše tovrstne najdbe v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi.
- Vpogled v preteklost skozi ohranjeno strukturo: Kljub zavidljivi starosti je celična zgradba lesa ostala nepoškodovana, kar znanstvenikom ponuja dragocen vpogled v klimatske in ekološke razmere v daljni preteklosti.
- Nova uporabnost v obliki vrhunskih izdelkov: Zaradi unikatne teksture in visoke stopnje ohranjenosti je les še vedno uporaben za predelavo, nekateri kosi pa so v rokah mojstrov že dobili novo življenje kot unikatna glasbila, denimo piščali, lire in bobni.
Ta edinstveni les prastarih jelk nam razkriva čudovito zgodbo preteklosti. Ker so takšne najdbe v mednarodnem prostoru prava redkost, predstavljajo izjemen vir novih spoznanj o naši naravni dediščini. Najstarejši kos lesa jelke iz Čadrga si bo v prihodnosti mogoče ogledati na naši razstavi gozdarskega in lesarskega oddelka.
Pojasnila strokovnih izrazov:
- Subfosilni les: Les, ki je bil tisočletja zakopan v zemlji ali vodi, a še ni okamenel (fosiliziral). Zaradi odsotnosti kisika se proces razkroja ustavi, zato les ohrani svojo naravno strukturo.
- Dendrokronološka analiza: Znanstvena metoda določanja starosti lesa in preučevanja preteklih klimatskih razmer na podlagi analize zaporedja širin branik in letnic.
- Radiokarbonsko datiranje: Metoda za določanje starosti organskih materialov (npr. lesa) z merjenjem vsebnosti radioaktivnega izotopa ogljika. Uporablja se takrat, ko so vzorci starejši od obstoječih koledarjev drevesnih branik.
- Branika: Plast lesa, ki nastane v enem rastnem obdobju (letno prirastno obdobje drevesa).
- Referenčna kronologija: “Koledar” drevesnih branik za določeno območje, s katerim strokovnjaki primerjajo neznane vzorce lesa, da ugotovijo njihovo starost.
