Razglednice gradu Bistra
V dokumentaciji hranimo deset razglednic, ki prikazujejo Grad Bistro. Grad prikazujejo iz različnih perspektiv. O Gradu Bistra hrani muzej še veliko fotografskega, grafičnega, kartografskega in drugega gradiva.
KARTUZIJA BISTRA
OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:
Ime razglednice: Razglednica kartuzije Bistra
Kratek opis vsebine razglednice: Grad Bistra, del kartuzije s parkom in stolpom (okoli 1960)
Klasifikacija: Bistra
Inventarna številka: 800:LJU;0003758
Čas uporabe: Sredina 20. stoletja
Izvor: Ljubljana
Mere: a=14,0 cm; b=9,1 cm
FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:
(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)
.jpg) |
TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:
Črno – bela razglednica je pravokotne podolgovate oblike dolžine 14 cm in višine 9 cm. Na sredini razglednice je Grad Bistra. Zavzema celotno dolžino slike. Ima belo fasado in streho sestavljeno iz več slemen.
Vrata in okna v pritličju so obokana. Okna v prvem nadstropju so pokončne pravokotne oblike in imajo okenske prečke. Okna v tretjem nadstropju so pravokotne ležeče oblike in za več kot polovico manjša od oken v prvem nadstropju.
Pred Gradom je park, v katerem je več dreves in grmov brez listja. Najbolj izstopa veliko drevo tik pred pročeljem Gradu. Je močno razvejano in skoraj dvakrat višje od Gradu.
Na desni strani razglednice skozi park poteka peščena potka, ki vodi do obokanega prehoda na desni strani Gradu.
Za Gradom v zgornji tretjini razglednice po celotni dolžini poteka pobočje hriba gosto posajeno s gozdom.
ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:
KARTUZIJA BISTRA. Beseda kartuzija pomeni samostan kartuzijanskega reda. Kartuzijani so strog katoliški red, ki ga je v 11. stol. v Franciji ustanovil sv. Bruno. Menihi pretežno živijo v tišini, samoti in molitvi. Nosijo belo oblačilo s kapuco.
Samostan v Bistri je bil ustanovljen v 13. stol. Leta 1782 ga je cesar Jožef II ukinil. Leta 1826 je posest kupil tovarnar in trgovec Franc Galle in samostan spremenil v graščino. Njegovi potomci so ostali lastniki do konca II. svetovne vojne, ko je graščina z zemljiško posestjo postala splošno ljudsko premoženje. Od leta 1952 so v njej prostori Tehniškega muzeja Slovenije.
ŽIVLJENJE V KARTUZIJI BISTRA. Menihi so živeli v samoti in tišini in se morali izogibati stikom z zunanjim svetom. Zaobljubili so se uboštvu, zato niso smeli imeti osebnega premoženja in ne denarja. Ukvarjali so se z umskim oz. duhovnim delom, to je z molitvijo, premišljevanjem, prepisovanjem, poleg tega pa tudi s fizičnim delom. V gospodarskem pogledu so želeli biti popolnoma neodvisni od svojega okolja; želeli so se preživljati od dela svojih rok in na lastne stroške. Ukvarjali so se s poljedelstvom, vinogradništvom, živinorejo, pa tudi z obrtjo; bili so tkalci, usnjarji, kovači, čevljarji, tesarji, zidarji ipd.
[Viri: Mlinarič, J. Kartuzija Bistra. Ljubljana : Družina, 2001.]
**
POVEZAVE:
Zbirka razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije
RAZGLEDNICE:
