Razglednice s področja gozdarstva
Razglednic s področja gozdarstva, lesarstva, žagarstva in oglarstva je skupaj sedemnajst. Prikazujejo lesnopredelovalne tovarne oz. obrate, drevesa, gozd oz. delo v gozdu, gozdarske koče, skladišča lesa.
OGLARSKA KOPA
OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:
Ime razglednice: Razglednica oglarske kope
Kratek opis vsebine razglednice: Dva oglarja na oglarski kopi (po drugi svetovni vojni)
Klasifikacija: Gozdarstvo – oglarstvo
Inventarna številka: 800:LJU;0003932
Čas uporabe: 20. stoletje
Izvor: Ni podatka
Mere: a=13,2 cm; b=8,6 cm
FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:
(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)
.jpg) |
TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:
Črno – bela razglednica je pravokotne podolgovate oblike dolžine 13,2 cm in višine 8,6 cm. Vse stranice razglednice obkroža izrezljan dekorativen bel rob širine 0,5 cm oz. 1,9 cm na levem robu razglednice.
Na sredini razglednice je oglarska kopa – polkrožna gomila zemlje, ki po obliki spominja na poveznjeno skodelico. Oglarska kopa stoji na ugreznjeni čistini sredi gozda. Obdana je z nasekanimi poleni, ki so vzporedno drug ob drugem v dveh vrstah položena po celotnem obodu kope.
Na levi strani je ob kopo prislonjena lestev z desetimi prečkami. Na lestvi v razkoraku stoji oseba. Levo nogo ima na eni prečki višje kot desno. V pasu je delno zasukana v desno tako, da je s trupom in glavo obrnjena proti nam. Oblečena je v temne hlače in svetlo srajco. Lase ima pokrito z ruto. V rokah drži črno vrečo.
Na vrhu kope stoji druga oseba oblečena v temna oblačila in z ruto na glavi. Obrnjena je proti nam. Z rokama drži dolgo tanko palico, ki je navpično postavljena v odprtino na sredini kope. Njen pogled je usmerjen v odprtino kope.
ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:
OGLJE. Oglje pridobivamo s segrevanjem lesa pri omejenem dostopu zraka. Ima tri bistvene prednosti pred surovim lesom. Če les predelamo v oglje, se njegova teža zmanjša na petino prvotne, prostornina se skrči na dobro polovico in pridobi se dvakrat večji toplotni učinek. Prvotno so oglje pridobivali v jamah, kasneje v kopah. Na Slovenskem so oglarji pripravljali kope različnih dimenzij (mulec, mala, srednja in velika kopa). Les v kopi so, odvisno od njene velikosti, kuhali od enega do štirih tednov, kopo pustili, da se ohladi, potem pa so jo razdrli. Najboljše oglje je iz bukovega lesa.
[Viri: Vladimir Vilman, In silva salus. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije, 2013.]
**
POVEZAVE:
Zbirka razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije
RAZGLEDNICE:
