Razglednice s področja prometa2018-12-10T15:08:29+02:00

Razglednice s področja prometa

Zbirka razglednic s področja prometa obsega 111 razglednic. Večinoma so upodobljeni stari modeli koles, skupaj s kolesarji, stari modeli avtomobilov, s potniki v ali poleg. Večje število razglednic na temo prometa je tudi iz zbirk drugih evropskih tehniških muzejev.

VELOCIPED

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica velocipeda
Kratek opis vsebine razglednice: Mladenič na velocipedu. Velociped je predhodnik visokega kolesa, ki je predhodnik današnjega kolesa (1875).
Klasifikacija: Promet
Inventarna številka: 800:LJU;0003928
Čas uporabe: Sredina 2. polovice 19. stoletja
Izvor: Avstro-Ogrska, Hrvaška
Mere: a=15 cm; b=10 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica velocipeda 1. stran

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno bela ležeča razglednica je dolga 14,5 cm in visoka 9,5 cm.

Prikazuje moškega v desnem profilu, ki sedi na kolesu, imenovanem velociped. Gleda naravnost predse v desno. Ima resen izraz na obrazu, kratke temne lase, je obrit. Na glavi ima temno čepico z ščitnikom, ki sega do oči. Oblečen je v dolge svetlejše hlače in temno jakno z visokim ovratnikom, ki je v pasu stisnjena in sega do sredine bokov. Obut je v temne, bleščeče čevlje s peto. Na rokah ima bele rokavice.

Sedi vzravnano. Desno roko ima pomaknjeno naprej, z njo drži krmilo kolesa. Stopali ima na pedalih. Desno nogo ima pokrčeno pod pravim kotom. Leva noga je pomaknjena nekoliko naprej.

Prednje kolo velocipeda je za približno petino večje od zadnjega. Premer zadnjega kolesa je enak višini zgornje polovice telesa moškega od bokov do vrha glave. Kolesi sta leseni, imata kovinski obod. Vsako kolo ima štirinajst špic oz. naper. Prečna železna palica oz. ogrodje, ki povezuje kolesi, je spredaj pritrjena na krmilo in zadaj v obliki vilic na os zadnjega kolesa. Na sredini ogrodja v višini sprednjega kolesa je pritrjen sedež. Pedala so pritrjena na os sprednjega kolesa.

V ozadju je stena, okrašena z dekorativnimi reliefnimi robovi. Tla prekriva pod v geometrijskem vzorcu.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

VELOCIPED. Velociped spada med predhodnike današnjega kolesa. Razvila sta ga brata Pierre in Ernest Micheaux v 60. letih 19. stoletja v Franciji. Po svetovni razstavi v Parizu 1867 je doživel velik uspeh, ne le v Franciji, ampak tudi v Angliji in drugod. Kljub svoji masi, ki je presegala 30 kg, je omogočil človeku, da se je gibal približno dvakrat hitreje kot peš. Poleg bolj znanega velocipeda se ga je prijel vzdevek mišulin. Leta 1869 so v Parizu odprli prvo kolesarsko razstavo na svetu. Sledilo je ustanavljanje kolesarskih šol, klubov, izdajati so začeli kolesarske časopise. Tega leta so se prvi velocipedi pojavili tudi v Ljubljani, glavnem mestu avstrijske dežele Kranjske.

[Viri: Brovinsky, B. Dve kolesi in par nog. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije, 2010.]
**

FORD-T

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica Forda T
Kratek opis vsebine razglednice: Osebni avtomobil (Ford T) z družino: očetom in štirimi otroki. Otroci so stari približno od 8 do 12 let, postavljeni so po velikosti, od največjega do najmanjšega.
Klasifikacija: Promet
Inventarna številka: 800:LJU;0003933
Čas uporabe: 20. stoletje
Izvor: Ni podatka
Mere: a=13,8 cm; b=8,7 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica Forda T 1. stran

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno bela ležeča razglednica je dolga 13,8 cm in široka 8,7 cm. Na njej so moški in štirje  otroci, ki stojijo pred avtomobilom. Fotografirani so na travniku.

Moškemu na levi sledijo po velikosti razvrščeni deklica, deček in dve deklici. Moški in prvi trije otroci so oblečeni v temna oblačila. Najmanjša deklica je v beli obleki, v levi roki drži punčko. Vse tri deklice imajo daljše, rahlo skodrane lase, na njih pa pripete bele pentlje. Okrog vratu imajo bele ogrlice. Vseh pet je obrnjenih proti nam.

Za njimi je avtomobil, s sprednjim delom obrnjen v desno. Spredaj ima vetrobransko steklo, zadaj tri manjša okenca, ob straneh je brez stekel. Avto ima platneno streho. Spredaj in zadaj ima po eno oblazinjeno klop s hrbtnimi in stranskimi nasloni. Avtomobil je približno za glavo višji od moškega, ki stoji pred njim. Pnevmatike avtomobila so na lesenih platiščih. Platišče ima 12 naper.

V ozadju se vidijo posamezna drevesa in gozd v daljavi.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

FORD T. Proizvajalec: Ford Motor Co., ZDA, od 1903. Tovarna Ford je prav z modelom T postala največja avtomobilska tovarna na svetu. Zaradi množične izdelave na tekočem traku je bil izjemno poceni in zato dostopen. Od 1908, ko so ga začeli izdelovati, do 1927, ko je zadnji primerek takrat že krepko zastarele »pločevinaste lizike« (kot so ga imenovali) zapustil tovarno, so jih izdelali kar 15.007.033. Ford T je motoriziral Ameriko in tudi pri nas je bil med najbolj priljubljenimi avtomobili svojega časa. Posebnost teh avtomobilov je bil dvostopenjski planetni menjalnik, ki se je upravljal le s pedali. Z izjemo prvih in zadnjih let proizvodnje so bili vsi Fordi T izključno črni.

[Viri: Brovinsky, B. Naš dragi avto : prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije, 2014.]
**

BENCINSKA ČRPALKA V TREBNJEM

OSNOVNI PODATKI O RAZGLEDNICI:

Ime razglednice: Razglednica bencinske črpalke v Trebnjem
Kratek opis vsebine razglednice: trgovina z bencinsko črpalko trgovca Groseka v Trebnjem (okoli 1933). Bencinska črpalka je prenosna, torej nekakšen ročni voziček s sodom za gorivo in ročno črpalko, cevovodom in merilnim kozarcem na vrhu.
Klasifikacija: Promet
Številka v slikovni dokumentaciji: R0000977
Čas uporabe: Sredina 1. polovice 20. stoletja
Izvor: Ni podatka
Mere: a=14 cm; b=9 cm

FOTOGRAFIJA SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

Razglednica bencinske črpalke v Trebnjem 1. stran

Zaradi slabo vidne črpalke na razglednici dodajamo fotografijo soda s črpalko:

(fotografijo povečaš tako, da klikneš nanjo)

TEHNIČNI OPIS SPREDNJE STRANI RAZGLEDNICE:

Črno bela ležeča razglednica je dolga 14 cm in visoka 9 cm. Vse štiri stranice obkroža bel rob širine 0,5 cm. Na njej je trgovina z bencinsko črpalko.

Iz višine navzdol (s ptičje perspektive) se vidi na ulico, ki poteka od spodnjega desnega dela razglednice diagonalno proti sredini levega dela. Na desni strani razglednice je  enonadstropna hiša, pred katero je parkirišče z bencinsko črpalko.

Hiša ima v pritličju sedem oken in dva vhoda. Od leve proti desni si sledijo: štiri okna, nad katerimi je tabla z napisom »IVANA GROSEK«, vhod, dve okni, drugi vhod, nad katerim je tabla brez napisa, in okno. V prvem nadstropju je devet oken. Tri izmed njih so odprta. Hiša ima visoko, strmo streho s tremi dimniki na vrhu.

Pred levo stranjo hiše je postavljena prenosna črpalka v obliki valja. Na drogu pred njo je napis »AUTO, BENCIN, OLJE«. Na prostoru pred obema vhodoma je parkiran avtomobil s karoserijo kvadraste oblike, ki je značilna za 20. in 30. leta prejšnjega stoletja.

V skrajnem levem in desnem spodnjem delu razglednice sta samo dela ostrešij dveh hiš. Na drugi tretjini razglednice, na njeni levi strani so pritlične hiše. Za njimi je gričevnata pokrajina. V levem spodnjem kotu je razglednica opremljena z belim napisom »Trebnje«.

ZGODOVINA UPODOBLJENEGA PREDMETA TEHNIŠKE DEDIŠČINE ALI POSTOPKA:

BENCINSKA ČRPALKA. V prvih letih 20. stoletja so bile ročne črpalke za natakanje goriva v avtomobilski rezervoar še redkost. Gorivo so večinoma prodajali na bencinskih postajah v posebnih eksplozijsko varnih posodah. Bencinske postaje v Avstro-Ogrski sta z bencinom in motornimi olji oskrbovali predvsem dve veliki družbi z Dunaja, Vacuum Oil Company A.-G. in Gerson Boem & Rosenthal. Slednja je že leta 1904 oskrbovala bencinske postaje tudi na Kranjskem. Po prvi svetovni vojni oz. v medvojnem obdobju sta v Kraljevini SHS in kasneje v Jugoslaviji delovali multinacionalki Shell in Standard. S trgovino z gorivi in mazivi na drobno so se ukvarjali predvsem zasebni trgovci. Bencinske črpalke za prodajo goriva so bile večinoma v lasti Standarda in Shella, ki sta jih dajali trgovcem v zakup. Bencinske črpalke so večinoma stale pred trgovinami z mešanim blagom.

V prvih letih medvojnega obdobja, ko je bilo motornih vozil še razmeroma malo, so prevladovale tako imenovane prenosne črpalke. To je bil v osnovi ročni voziček s sodom za gorivo in ročno črpalko, cevovodom in merilnim kozarcem. Trgovec je takšno črpalko lahko zjutraj zapeljal na ulico pred svojo trgovino in jo zvečer, ko je trgovino zaprl, umaknil.

Prve bencinske črpalke manjših trgovcev iz začetkov 20. stoletja so bile namenjene le prečrpavanju goriva iz sodov v posebne bencinske posode. Črpalke za gorivo naslednje generacije so bile že prirejene za točenje goriva v avtomobilski rezervoar. Za merjenje količine iztočenega goriva so večinoma imele na stojalu vgrajena dva merilna kozarca vsebine po 5 litrov, kar je bila tudi najmanjša možna izmerljiva količina goriva.

[Viri: Brovinsky, B. Od lekarne do bencinskega servisa : razstava Tehniškega muzeja Slovenije in podjetja Petrol. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije, 1996.]

**

POVEZAVE:

Zbirka razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije

O predstavitvi izbranih razglednic iz dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije slepim in slabovidnim

RAZGLEDNICE:

 

Zapri