PROJEKTI2021-07-13T14:16:28+02:00

Projekti

Tehniški muzej Slovenije redno sodeluje v evropskih projektih

V letošnjem letu Tehniški muzej Slovenije sodeluje v več evropskih projektih. Tiste, ki so namenjeni sodelovanju širše javnosti, pobliže predstavljamo na tej spletni strani, sledite pa jim lahko tudi na matičnih, ki so navedene pri vsakem posameznem sklopu.

Logo HECTOR
Logo Noc ima svojo moc 2021
Skrivnostna Bistra

Evropski projekt HECTOR (Industrial Heritage as key Competence for Tourist OperatoR) stremi k povečanju zaposljivosti med mladimi Evropejci, starimi med 18 in 30 let, ki so se že izobraževali v turizmu in imajo predznanje s tega področja. Cilj projekta je ozaveščanje o vlogi evropske industrijske dediščine in priložnost, ki jo ponuja pri oblikovanju novih delovnih mest. Partnerji v projektu prihajajo iz držav z različnimi gospodarskimi položaji in stanjem na področju zaposljivosti mladih, vsem pa je skupna rast števila delovnih mest v hitro razvijajoči se turistični panogi. V okviru projekta bomo razvili metodologijo in izobraževalne module za turistične operaterje specializirane na področju industrijske dediščine, ki bodo potekali preko spletnih tečajev in rezultirali v poletni šoli ob koncu projekta. Na ta način se bodo mladi dodatno izobrazili z osnovnimi veščinami za oblikovanje izkustvenega oz. doživljajskega turizma na tem področju. Naš cilj je izobraziti okoli 55 turističnih delavcev za poklic, ki predstavlja še neizkoriščen potencial na področju evropske turistične ponudbe.
Projekt je podprt s strani evropskega programa ERASMUS +.

Spletna stran: hector-training.eu

Trajanje projekta: 1. 9. 2019–31. 8. 2022

Sodelujoči partnerji:

– Unione di Comuni Amiata Val d´Orcia, Italija (vodilni partner);
– Minas de Almaden y Arrayanes S. A., S. M. E, Španija;
– Fondatsiya na Biznesa za Obrazovani – Bolgarija;
– CUDHg Idrija (Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija), Slovenija;
– Verein fuer interdisziplinaere Bildung und Beratung, Avstrija;
– Kultur und Arbeit EV, Nemčija;
– Consorzio Terre di Toscana, Italija;
– European federation of Association of industrial and technical heritage, Belgija;
– Tehniški muzej Slovenije, Slovenija.

Logo HECTOR

NOČ IMA SVOJO MOČ 2021

Z navdušenjem sporočamo, da bo projekt ‘Noč ima svojo moč’ z nami tudi letos! Znova se nam boste lahko kot raziskovalci pridružili pri vseslovenskem projektu za državljane, ki bo tokrat v znamenju vode. Na Evropsko noč raziskovalcev, 24. septembra, ko bo dogajanje doživelo vrhunec, pa se bomo družili ob znanosti in raziskovanju posvečenih festivalskih dogodkih.

Naj vas najprej spomnimo. V enakem projektu smo v preteklih treh letih sejali semena ivanjščic in drugih travniških cvetlic ter opazovali zdravje divjih kostanjev. Letos pa glavno vlogo pri vseslovenskem eksperimentu prevzemajo vode, natančneje kako varno je kopanje v naravi izven uradnih območij. Kaj vse bomo opazovali in merili vam povemo ob skorajšnjem zagonu projekta za državljane, predvidoma v začetku junija. Že zdaj pa vas vabimo, da se nam pridružite, saj želimo tudi tokrat v družbi dvigniti zavedanje o pomenu raziskovalnega dela in znanstvenega načina razmišljanja.

Naj ob tem izpostavimo dejstvo, da je prav voda tema, ki jo je Slovenija postavila v ospredje letošnjega predsedovanja Svetu EU. Pri tem izpostavlja pomen vode za javno zdravje, za trajnostni razvoj in naslavljanje podnebnih sprememb, za mir in varnost ter vodo kot človekovo pravico.

Projekt ‘Noč ima svojo moč’ poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Partnerji projekta pa smo Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Geološki zavod Slovenije ter Tehniški muzej Slovenije.

Več informacij najdete na spletni strani www.nocmoc.eu in družbenih omrežjih www.facebook.com/nocimasvojomoc, www.instagram.com/nocimasvojomoc/?hl=en.

Dajte svoji raziskovalni žilici duška in se nam pridružite!

Logo Noc ima svojo moc 2021

Konzorcij partnerjev projekta ‘Noč ima svojo moč’

partnerji projekta Noč ima svojo močima svojo moč’

NOČ IMA SVOJO MOČ 2020

Z veseljem sporočamo, da je Evropska komisija potrdila skupen projekt Konzorcija partnerjev Ustanove Hiša eksperimentov, Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta (Kemijski inštitut), Nacionalnega inštituta za biologijo in Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom Noč ima svojo moč.

Cilj projekta »Noč ima svojo moč« je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v petek, 27. novembra 2020. Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – Obzorje 2020 (Horizon 2020).

NOCMOC 2020 logo

Na pobudo Evropske komisije se širom Evrope za en dan v letu široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti.

Projekt bo združil več kot 30 raziskovalnih institucij z namenom osveščanja o raziskovanju in inovacijah, povezanih družbenih in gospodarskih koristi ter kariernih možnostih. V »nočnih« dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več kot 40.000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.

Aktivnosti bodo obsegale znanstvene festivale na glavnih trgih štirih mest, raziskovalne dneve v šestih osnovnih in srednjih šolah, več kot 30 predavanj in delavnic v knjižnicah, domovih za upokojence, muzejih,… odprta vrata v raziskovalnih ustanovah, znanstvenem centru in kulturnih ustanovah.

Pridruži se nam v: Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Ajdovščini, Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem, Trbovljah, na Bogenšperku, Pivki, Bistri, Polhovem Gradcu, Kranju, Ptuju, Novi Gorici in drugod.

Projekt se prične z odprtjem v četrtek, 11. 6., ob 10:30 pred Gradom Tivoli v Ljubljani. Letošnja aktivnost za državljane vključuje raziskovanje kostanjevega bakterijskega skorjemora. Razlog za naše raziskovanje je razširjenost te bolezni, ki močno škoduje divjim kostanjem v Evropi in z njihovim izginjanjem preoblikuje urbane krajine. Naš namen je z državljani oblikovati zemljevid razširjenosti te bolezni pri nas, ki ga bomo ustvarjali do Evropske noči raziskovalcev v petek, 27. 11. 2020.

Aktivnosti

Več o projektu na: http://www.nocmoc.eu/ in na njegovi Facebook ali Twitter strani.

ODPIRAMO NAJBOLJ DIŠEČE DOŽIVETJE TEGA POLETJA – SKRIVNOSTNO BISTRO

V neposredni bližini Gostilne Bistra in Tehniškega muzeja Slovenije se nahaja Menihov vrt, simbol zdravega življenja, povezanosti z naravo, samooskrbe in čudežnih moči plodov narave, ki jih obiskovalci zeliščnega vrta spoznavajo v doživetju Skrivnostna Bistra.

ZGODBA: Kuharski mojster šef Bruno skrbi za zeliščni vrt, kjer rastejo skrivne sestavine za njegove kuharske mojstrovine. Menihov vrt so pred davnimi časi vzgojili menihi iz kartuzije Bistra, ki so v zeliščih našli vir zdravja in dobrega počutja. V vrtu poišči sedem skrivnih zelišč in odkrij starodavne modrosti. Šef Bruno ti za nagrado razkrije svojo skrivni recept!

Skrivnostna Bistra je nov in inovativen produkt družinskega turizma, ki nudi večplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Doživetje je zasnovano na način, ki nagovarja družine z manjšimi in večjimi otroki, je atraktiven za šole in vrtce iz celotne Slovenije, skrivnostno življenje belih menihov pa poteši tudi radovednost odraslih obiskovalcev.

DOŽIVETJE: Za obisk obiskovalci potrebujejo zemljevid Menihovega vrta, ki ga dobijo v Gostilni Bistra in je hkrati tudi vstopnica v Skrivnostno Bistro. Otroci v zeliščnem vrtu s pomočjo zemljevida iščejo sedem zelišč, ki jim razkrijejo svoje skrivnosti in modrosti. Vsebine na zemljevidu dopolnjujejo kratki filmi, ki si jih obiskovalci v Menihovem vrtu ogledajo s pomočjo brezplačne NFC aplikacije za androide ali na spletni strani Gostilne Bistra. Rešitev zeliščne križanke otrokom razkrije kraljico zelišč, ki jo šef Bruno potrebuje za svoj skrivni recept. Otroci zelišča v Menihovem vrtu spoznavajo tudi s pomočjo svojih čutil, to so vid, voh, otip in okus, da pa so jim na voljo skozi vse leto, jih v Gostilni Bistra čaka skrinja zelišč. Zaključek doživetja je najbolj dišeča in okusna nagrada za uspešno opravljeno misijo, ki jo podarja mojster šef Bruno.

POVEZOVANJE: Obiskovalci Skrivnostne Bistre lahko svoje doživetje nadgradijo z obiskom Tehniškega muzeja Slovenije, kjer imetnike zemljevida Menihovega vrta čaka posebno darilo – slikanica Vesela dolina, ki predstavlja vznemirljivo zgodovinsko popotovanje o nastanku samostana, ki je kasneje postal grad, danes pa v njemu domuje muzej, oziroma si v Gostilni Bistra privoščijo zdravilni napoj ob kosilu, obogatenem z zelišči iz Menihovega vrta.

KJE IN KAKO: V gostilni Bistra (Bistra 2, 1353 Borovnica) mladi raziskovalci za 4 EUR dobijo ličen zemljevid MENIHOVEGA VRTA in svinčnik, po rešeni misiji pa jih tu čaka tudi zaslužena nagrada. Doživetje SKRIVNOSTNA BISTRA  je odprto vsak dan od torka do nedelje med 9h in 19h.

Skrivnostna Bistra je nastala v sodelovanju partnerjev: Gostilna Bistra, Zavod Škrateljc in Tehniški muzej Slovenije s podporo Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Slovenije ter Slovenskega podjetniškega sklada. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Vabljeni na odprtje doživetja SKRIVNOSTNA BISTRA, ki bo v sredo, 14. julija, ob 10. uri v Gostilni Bistra. Predstavili vam bomo doživetje SKRIVNOSTNA BISTRA, po Menihovem vrtu se boste sprehodili z interpretativno vodnico, nato pa okušali vonje in okuse Bistre!

Obiščite spletno stran »Menihov vrt«.

Z ZEMLJEVIDOM SE PODAJ V MENIHOV VRT IN ODKRIJ SKRIVNOSTNO BISTRO!

logtipi Skrivnostna Bistra

POLHOV DOŽIVLJAJSKI PARK V POLHOVEM GRADCU

Naslov operacije:
Polhov doživljajski park
Kratek opis operacije
Polhov doživljajski park je družinska doživljajska pot, ki otroke motivira k gibanju v naravi in jih uvaja v svet pohodništva. Ima pedagoško didaktično vrednost, saj otroci z reševanjem nalog razvijajo svojo domišljijo in se naučijo zanimivosti o lokalnem okolju. Popotovanje po pravljično doživljajski deželi se začne v Polhograjski graščini, otroci pa imajo na poti nadvse pomembno nalogo: polhu pomagajo najti nov dom. Na začetku poti otroci prejmejo Polhovo knjižico kot didaktično-pedagoško pomagalo ter svinčnik. Na poti otroci v knjižico lepijo nalepke, zbirajo žige ter rešujejo različne naloge. Ob tem jih na poti pričakuje 10 velikih lesenih skulptur gozdnih živali, lesene hišice, otroški čebelnjak, živalska pošta, jazbina, didaktični elementi in …

Namen operacije:
Namen operacije je izkušnjo narave otrokom pričarati skozi sledenje in poistovetenje s polhom. Otroci spoznavajo različna bivališča živali in njihove osnovne značilnosti. Ker so na točkah poti postavljeni doživljajski elementi lahko otroci svoje doživljaje izkusijo z reševanjem nalog.

Finančna podpora:
Vrednost celotnega projekta znaša 90.679,14 EUR, od tega je 56.762,73 EUR sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Cilji:
-oblikovati nov turistični produkt
-ohraniti naravne vire in habitate
-zmanjšati onesnaženost okolja in naravnih virov
-vključiti vsaj eno društvo
-vključiti prebivalce vsaj enega urbanega območja
-vključiti vsaj eno ranljivo skupino

Rezultati:
-vpliv operacije na vsaj 1562 prebivalcev
-vsaj eno podprto partnerstvo
-vsaj en delujoči model sodelovanja in povezovanja
-vsaj en ohranjeni naravni vir
-vsaj en izveden model, ki zmanjšuje onesnaženost okolja
-vsaj dve na novo vključeni različni ranljivi skupini (društvo, mladi)

Nosilec projekta: Občina Dobrova-Polhov Gradec
Partnerji v projektu: Tehniški muzej Slovenije, Glasbena šola Emil Adamič, Kulturno umetniško društvo Dobrova

Predstavitev projekta Polhov doživljajski park

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

KAM JE IZGINIL POŠTNI ROG?

V sklopu projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja (PKP), so mentorji in študenti Naravoslovnotehniške fakultete (UL), Filozofske fakultete (UL), Pedagoške fakultete (UL) in Ekonomske fakultete (UL) v sodelovanju s sodelavci Muzeja pošte in telekomunikacij ter podjetjem Mi Ka Do d.o.o. zasnovali muzejsko pot v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu z naslovom Kam je izginil postiljonov poštni rog?

Študenti so pod vodstvom mentorjev izdelali aplikacijo za pametne telefone, ki obiskovalca vodi po zgodovini pošte in telekomunikacij. Aplikacija, ki si jo obiskovalci ob prihodu v muzej naložijo na svoje pametne telefone, na zanimiv način predstavlja prenašanje sporočil in obiskovalca preizkuša v različnih izzivih, ki jih mora rešiti na poti do cilja. Poleg aplikacije se otroci v muzeju oblečejo v postiljonovo uniformo in si nadenejo nahrbtnik z vsemi potrebnimi pripomočki za uspešno iskanje poštnega roga.

kam je izginil poštni rog?

TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE SODELUJE V PROJEKTU LOKALNI PRODUKTI BLAGAJEVE DEŽELE

LOKALNI PRODUKTI BLAGAJEVE DEŽELE
Nosilec projekta: Občina Dobrova-Polhov Gradec
Partnerji v projektu: Tehniški muzej SlovenijeJavni zavod Polhograjska graščina
Vrednost celotnega projekta: 35.478,44 EUR
Višina sofinanciranja: 20.386,54 EUR
Trajanje projekta: 4. 6. 2018 – 31. 7. 2019
Povzetek projekta: Blagajeva dežela je s svojimi obstoječimi produkti ena močnejših turističnih znamenitosti Občine Dobrova-Polhov Gradec, katere potencial ni v celoti izkoriščen. Obstoječe kapacitete Polhograjske graščine in znamenitosti širše Blagajeve dežele je potrebno povezati s produkti lokalnih ponudnikov in oblikovati ter promovirati nove bogate programe turistične narave. Dandanes zgolj lastnosti produktov in prednosti posameznih izdelkov kot takšnih, njihova uporabnost, kvaliteta ter pozitiven ugled tržne znamke niso več dovolj. Potrošniki postajajo vse bolj zahtevni in vedno teže jih je osrečiti, zadovoljiti njihova pričakovanja in jih pritegniti.
Ciljiizboljšanje kakovosti bivanja, ohranjanje narave in kulturne krajine, okrepiti socialni kapital območja in socialno integracijo med prebivalci.
Aktivnosti:
Prva aktivnost: izdelava strategije uporabe destinacijske znamke in programov kratkih doživetij.
Druga aktivnost: ureditev pionirske sobe za priložnostna srečanja, izvajanje delavnic oziroma programov, izdelava telefonske govorilnice in ogled predstavitvenega filma Polhovega Gradca in graščine s promocijo Blagajeve dežele ter drugih animiranih ilustracij v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije.
Tretja aktivnost: oblikovanje ter tisk promocijske knjižice programov in zloženke ter njun prevod v najmanj dva tuja jezika (angleški, italijanski jezik).
Rezultati: dobrote Blagajeve dežele – oblikovanje integralnega turističnega produkta Dobrote Blagajeve dežele, ki se osredotoča na kulinarična doživetja in povezuje lokalne ponudnike hrane.
Blagajeva doživetja – oblikovanje programa kratkih doživetij z lokalnim prebivalstvom na območju občine. Domačim, predvsem pa tujim turistom oz. obiskovalcem bi program omogočal druženje ali nekajurno sobivanje z lokalnim prebivalstvom, ki bi ponujali različna doživetja (npr. kratke restavratorske delavnice, delavnico peke kruha v krušni peči, delavnice izdelovanja lesenih predmetov, preizkušanje domačih kuharskih receptov, ogled proizvodnje domačega sira, predstavitev dejavnosti čebelarstva z degustacijo lokalnih vrst domačega medu, obisk in predstavitev vsakdana na kmetiji, vodene izlete po polhograjskem hribovju z izkušenimi planinskimi vodniki, ogled predstavitvenega filma v Muzeju pošte in telekomunikacij, idr.).

ICYDK – ČE SLUČAJNO ŠE NE VEŠ

V Tehniškem muzeju Slovenije smo veseli, da vam lahko sporočimo novico o uspešni prijavi EU projekta, ki ga bomo izvajali s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), s sodelovanjem Urada RS za intelektualno lastnino, Slovensko tiskovno agencijo, fakultetami, šolami in drugimi.

Ime projekta izhaja iz kratice ICYDK, ki je popularni akronim za frazo »IN CASE YOU DIDN’T KNOW«, v slovenščini »ČE SLUČAJNO ŠE NE VEŠ«.

Vsebinsko se bo projekt navezoval na izboljšanje razumevanja področja intelektualne lastnine, njene vrednosti in dvigovanja zavedanja o njenem pomenu in vplivu. V ospredje bo postavljena predvsem skupina mladih (6-25 let), s posebnim poudarkom na mladih v starostni skupini 13-18 let. Mlade bomo osveščali o intelektualni lastnini in skušali vplivati na njihovo dojemanje, vrednotenje ter posledično ravnanje.

Izhajali bomo iz vloge intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju in posledično iz ugotovitev analiz, ki jih je v državah EU izvedel EUIPO, oziroma Observatorij za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2016 in 2017. Ta med drugim ugotavlja zaskrbljujoče trende v odnosu in samem dojemanju intelektualne lastnine med mladimi. Analize so pokazale, da se slovenska mladina na žalost uvršča na dno lestvice.

Preko različnih aktivnosti bomo ugotavljali, kako mladi prihajajo v stik z intelektualno lastnino, kako jo uporabljajo (nelegalno nalaganje filmov, glasbe in fotografij, kupovanje ponaredkov itd.), jim pokazali konkretne posledice zlorabe ter na drugi strani predstavili pozitivne učinke spoštovanja. Predvsem pa jim bomo z aktivno udeležbo poskusili predstaviti, da je spoštovanje avtorskih in drugih sorodnih pravic nekaj, kar vpliva tudi na njihovo življenje, oziroma, da nespoštovanje teh pravic prinaša negativne posledice. Težišče bo tako na pozitivnem, proaktivnem pristopu.

Glavni namen in cilj projekta je ozaveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, v katerem mladi delujejo in vedno bolj živijo ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih v praksi ter spoznavanje vloge intelektualne lastnine pri tem.

Logotip projekta

Glavne aktivnosti, ki jih bo vključeval projekt ICYDK:

  • Dve občasni razstavi bomo dopolnili in obogatili s spremljevalnim programom (Ko ideja postane lastnina, Peter Florjančič in intelektualna lastnina ter Znanje brez meja).
  • 12 multimedijskih zgodb na temo intelektualne lastnine, ki bodo nastajale v sodelovanju s STA;
  • Kratki in zabavni animirani filmi z edukativno noto o uporabi in zlorabi intelektualne lastnine pri mladih;
  • V sodelovanju s strokovnjaki tega področja bomo pripravljali poučne spletne vsebine;
  • Izdajali bomo mesečne e-novice na temo intelektualne lastnine za mlade;
  • Promocijska kampanja v mladim domačem jeziku (TV, radio, spletne strani, družabna omrežja);
  • V sodelovanju z zunanjimi sodelavci bomo pripravili predavanja, delavnice, nagradni natečaj, kviz, demonstracije.

Aktivnosti bodo potekale v Tehniškem muzeju Slovenije in njegovih enotah (Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, Ogledni depo v Pivki), ter na osnovnih in srednjih šolah po državi. Seveda bo veliko vsebin dostopnih preko svetovnega spleta, ki je mladi generaciji še posebej blizu. Za uspešno promocijo in večjo dostopnost projekta bomo v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo pripravili kvalitetno in mladim namenjeno medijsko kampanjo.

Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL), ki tudi sam aktivno izvaja promocijo in osveščanje javnosti o pomenu intelektualne lastnine, pozdravlja uspeh Tehniškega muzeja Slovenije na razpisu Evropskega urada za intelektualno lastnino (EUIPO). Pri tem je treba poudariti, da gre za prvi tovrstni slovenski projekt, ki je bil izbran med 63 drugimi projekti iz držav članic Evropske unije. Ker je cilj projekta osveščanje mladih o pomenu intelektualne lastnine, bo URSIL v največji možni meri ta projekt strokovno podpiral, saj so mladi ena izmed ključnih skupin, pri kateri se potreba po takšnem osveščanju odraža še posebej izrazito.

Sledite projektu tudi na spletni strani ICYDK – Če slučajno še ne veš ter na projektovi Facebok strani…

ICYDK na razstavah:

ZVOKI SPREMEMB

Zvok je nepogrešljiv del našega dela in vsakdanjega življenja. Vedno je prisoten, če ga opazimo ali ne. Predstavlja pomemben vidik, ko želimo doživeti, raziskati, obnoviti in razumeti različne pokrajine, okolja in kulturno dediščino. Zato moramo zvoke iz različnih delov Evrope posneti in jih ohraniti, da bi lahko preučevali in poglobili naše razumevanje zgodovine, učili o njej in omogočili mladim, da odkrivajo evropsko zgodovino industrijske družbe na nove in vznemirljive načine.

Tehniški muzej Slovenije je skupaj z muzeji iz Švedske, Nemčije, Finske in Poljske vključen v evropski projekt  Sounds of Changes/Zvoki sprememb. Cilj projekta je zbrati zvoke iz preteklih in obstoječih delovnih okolij v Evropi in ustvariti javno dostopno bazo podatkov. Poudarek je predvsem na  beleženju »ogroženih« zvokov, ki so bili nekoč del naših življenj, a počasi tonejo v tišino.

»Intelektualna lastnina je v informacijski dobi hitrega pretoka informacij tudi na področju glasbe večplasten pojem. Internet, kjer poteka večina njenega dometa, je tako lahko področje razlastitve skozi piratsko presnemavanje, kot tudi opolnomočenje posameznikov in manjših glasbenih založb, ki jim internet nudi orodja in platforme za avtonomno poslovanje, ki zaobide mnoge tradicionalne »vratarje« in posrednike. V mnogih državah nadomeščajo še ne dolgo nazaj vseprisotno piratizacijo glasbe s plačljivimi, a hkrati dostopnimi modeli poslovanja. Ti, vsaj načeloma zagotavljajo, da so avtorji pošteno kompenzirani in da se avtorske pravice na področju glasbe spoštuje. Kljub konstantnemu vmešavanju kapitala, se razvijajo vedno novi in pravičnejši modeli distribucije, ki povezujejo ustvarjalce s svojimi poslušalci in uporabniki.«

Več na: www.soundsofchanges.eu

https://twitter.com/noc_moc