Vodnik po zbirkah TMS Bistra

V minulih stoletjih sta bila kolarstvo in kovaštvo zelo pomembni obrtni dejavnosti, ki sta bili za normalno delovanje družbe bistvenega pomena. Življenja nekoč si ni mogoče zamišljati brez izdelkov, ki so jih v številnih delavnicah izdelovali kovaški in kolarski mojstri. Kovači so izdelovali in popravljali najrazličnejša orodja, izdelovali kovane dele vozov, kovali podkve in podkovali živali. Za podkovske kovače so bile poleg znanja pomembne tudi izkušnje, saj je bilo njihovo delo zahtevno, odgovorno in vsestransko opravilo. Kovači so znanje in izkušnje praviloma pridobili v dolgoletnem vajeniškem stažu, po letu 1850 pa je za njihovo strokovno usposabljanje skrbela podkovska šola, ki je v Ljubljani delovala vse do leta 1962.

Kolarji so bili v preteklosti nedvomno najbolj znani po enem izdelku – lesenem kolesu. Vendar pa so poleg koles izdelovali tudi lesene dele najrazličnejših prevoznih sredstev – vozov, kočij, sani in smuči, v 20. stoletju pa tudi lesene dele avtomobilske karoserije. Kolarska in kovaška obrt sta bili v preteklosti tesno povezani. Kolar je izdelal lesene dele voza, kovač je poskrbel za kovane. Njuni delavnici sta bili pogosto pod isto streho ali vsaj v neposredni bližini, zato sta obrti tudi v muzeju predstavljeni skupaj. Poleg rekonstruiranih delavnic z orodjem in izdelki sta predstavljena tudi zgodovina in pomen teh obrti na Slovenskem. Obiskovalci si lahko ogledajo kratke filme, v katerih se seznanijo s posameznimi opravili in izdelki kolarjev ter podkovskih kovačev. Kolarsko zbirko dopolnjuje še pregled razvoja vprežnih vozil v slovenskem kmečkem gospodarstvu, skupaj s sestavnimi deli omenjenih vozil.